Lilita pozdravljena in dobrodošla! Praznki,...Novo leto, zaključek starega.....obračun s preteklim in upanje na boljše,......ja, kot pravi Piko, v tem prazničnem času še toliko bolj vse intenzivno doživljamo,...kot skupek vseh vsakodnevnih obračunov samih s seboj. Boli, ko nekoga nam dragega izgubimo,.....boli predvsem to, da imamo v sebi še toliko tega, kar smo tej osebi želeli dati, pa sedaj ne moremo. Ne njej, vendar "po njej" sebi in njenim - tvojim otrokom, njenim vnukom. Ne ni je sram, kot tudi tebe ni oz ne bo sram "zblojenosti" tvojih otrok, ko se bodo vsak po svoje odločal o sebi, vedno znova,....ko bodo srečni, nesrečni....zadovoljni,....razočarani,.......to je njihovo življenje,.....in pusti si tudi sebi živeti svojega, kot je mati živela svojega, s svojimi odločitvami ne tvojimi, kot tvoji otroci živijo s svojimi odločitvami in ne tvojimi. In pusti ji njene življenske odločitve, njene so, ne tvoje! Veriga? Ja, vendar veriga razumevanja in ljubezni, in to prenašaj na otroke. Želim ti, da spoznaš, da je življenje lepo navkljub "zblojenosti", da smo mi sami tisti in nihče drug ki nam ga kroji, in da ga živiš,.....v temi in svetlobi! in želim ti čimveč svetlobe na tvoji poti!