dragi moji, kaj bi pa blo in kam bi pršli, če bi se vsi nazaj držal, pa nč probal, in ne izžvel svojih tihih želja, sanj,... samo zato, ker nas je STRAH (tega pa seveda ne bomo priznal), ker najbrž ne zmoremo, si ne zaslužmo in smo premal vztrajni..., ja kje bi sploh bli... brez vseh teh "ekstremistov" (na kteremkol področju - se ve), lepo vas prosm... jest osebno ga podpiram - v popolnosti! zakaj - naj vam povem, da imam neznosno rada brata, na katerega sem tudi velikokrat jezna (zaradi sebičnosti), pa seveda ponosna, ki na drugih športnih področjih podira limite nevarnosti in da zelo dobro vem, kaj je to nemoč, zaskrbljenost, trpljenje, hud šok, pa tudi veselje, evforija,... ob vseh bolj ali manj uspešnih podvigih. v nobenem od nas ni dobrih/slabih lastnosti so dobra/slaba dejanja! žal.