Princeza, mene pa zanima, ce so ta custva res obojestranska, zakaj se potem ne zmenita... zakaj mu ne poves da si zelis ponovno bit z njim?? Morda se pa motis, morda si le ti to tako mocno zelis, da si se enostavno prepricala v to, da si zeli tudi on. In vprasanje je tudi ali si res zaljubljena v to osebo ali le v spomine na vajine lepe trutke? Pravis, da ze dolgo traja odkar si brez njega in ga se vedno zelis, da je to zagotovo tisto pravo... morda je, morda pa si se le v svoji glavi tako mocno prepricala kaj cutis in si ne dovolis, da ugotovis, ce v resnici res to cutis. Tvoj primer me namrec zelo spominja na mojo izkusnjo... le da je bilo enostransko... le iz moje strani. Razsla sva se, vendar si nisem ne znala, ne hotela dopovedati da je konec. Dneve in noci sem sanjala samo o njemu, mislila le nanj, na najine skupne trenutke, sanjala o najini skupni prihodnosti. Takoj ko sma koncala je zacel z drugo, kar je bil jasen znak, da me ne ljubi, ampak jaz tega nisem hotela verjet. Prepricana sem bila, da se bo nekoc ze razsel z njo in bova spet skupaj. Vsaka prijazna beseda je meni pomenila, da tudi on se nekaj cuti do mene. Pa ni! Ni cutil nic do mene in njegove besede niso pomenile prav nic! Ampak jaz sem se tako mocno prepricala, da boma nekoc spet skupaj, da tega nisem uspela videt. Vcasih mi je ze uspelo, da sem vsaj mislila da ga prebolevam, ampak vedno ko sva se videla, sem bila na zacetku. Zopet sem zacela sanjarit, zopet sem bila prepricana, da je njegov pogled, njegov nasmesek nekaj pomenil. Zacaran krog torej. Lepo in pol je trajalo! Nakar je postalo prenaporno, nisem mogla vec tako zivet, sla na vse ali nic in povedala sem mu. Da ga se vedno ljubim, da zelim ponovno bit z njim, da hocem le njega. Pa mi je povedal, da odkar sva koncala ljubi drugo, da ga sicer seksualno privlacim, ampak kakih drugih custev pa ni! Ne morem ti povedat kako me je prizadel, kako je bolelo! Nisem vedela, ce se bom uspela vstat, prit do avta, domov... v tistem trenutku res nisem vedela kako bom prezivela, mislila sem da je zame konec. Razmisljala sem o tem cemu vse sem se odpovedala zaradi njega, kaj (koga) sem zavrgla, izgubila zaradi njega. Bilo je hudo! Ampak zbrala sem se, trezno razmislila in pobrala sem se. Ugotovila, da ni kriv on za vse kar sem "izgubila", da sem kriva sama in to le zato, ker nisem znala iti dalje ko sva koncala, ampak sem kar naprej sanjala in se prepricevala da bova nekoc spet skupaj. On je sel dalje, zivel v sedanjosti, jaz pa sem ostala v tistem trenutku kjer (preden) sva koncala in tam sem ticala leto in pol. Odlocila sem se, da me nikoli vec ne bo prizadel. Odlocila sem se, da bom zivela tako kot bi morala ze zdavnaj, brez njega v svojih mislih, sanjah... Vesela, odprta za nove stvari, ne pa zalostna, zamorjena, jezna,... polna negativnih custev ker pac nisem mogla bit z njim. Ne vem, ce mi je uspelo vse to, uspelo pa mi je, da ni vec prisoten v mojih zeljah, v mojih sanjah o prihodnosti. Zdaj... ko sem z njim, ko se pogovarjava, spoznavam novega cloveka. Ljudje se spreminjamo, spremenijo nas izkusnje, pa tudi ljudje okoli nas, ce jim to dovolimo. In on se je zelo spremenil. Zame je drug clovek... Lahko bi ga "spoznala" ze prej, pa si nisem dovolila. Nic kar mi ni bilo vsec, nisem ne slisala, ne videla. Sanjala sem le o tistem decku, ki je bil z menoj, o taksnem, kakrsen je bil, ko je bil z menoj. Ta "novi" je drugacen. In ves kaj, niti malo mi ni vsec! To bi lahko ugotovila ze zdavnaj, pa si nisem dovolila. In v tega novega nisem nic vec zaljubljena. Tako enostavno je in lahko bi bilo ze zdavnaj. Ce bi si dovolila zivet v sedanjosti in ne v preteklosti! Ne pravim, da je pri tebi enako; morda, le morda pa je podobno. Torej... povej mu! Ce te ljubi, ce cuti tako kot ti, bo zelel biti s tabo. Ce te ne, bos pa tudi ti morala zacet zivet v sedanjosti in si dopovedat da je on preteklost. Pa vso sreco! Iz srce ti zelim, da cuti tako kot ti, da bota kmalu skupaj in seveda srecna!