Izraz

Jaz sem mislila, zakaj se že par dni tako slabo počutim, pa na fitnes sem se neki zgovarjala, včeraj pa le vzamem termometer in vročina. Hja, izgleda da se je telo odločil zdravit nekaj, lepo!! Pa vsa koža po telesu je čisto suha. To jemljem za dobro, nekaj starega gre ven!!

Aha, en dan pavze, ok in thanks! To je cool, ker danes itak komaj volan obračam. Tegale tvojega show pa go, ne štekam najbolje, mislim da si se napačno izrazil, .... Moj cilj ni show, še manj pa go. Hočem ojačati hrbet, ker na sredini le tega skorajda ni mišic, in temu primerno ima hrbtenica bolj slabo podporo, kar pa ni dobro, ne?!

Bila v fitnesu po dolgem času, delam vaje za hrbet. Ga moram ojačati, predvsem na sredi. Ma sem čisto preč danes. Če kdo ve na koliko dni je optimalno vaditi naj mi prosim pove?! Tam ni bilo inštruktorja, pa ne vem. Vem da ne vsak dan, če hočem prave rezultate.

Hm, thanks. Ja pol je pa Lun Sco to v 3. hiši, ne Mars je pa že preskočil v 9. hišo.

Zanimiva tema. No predvidevam, da je pri meni to tisto kar kaže na sex. ind.: Devica + devica Luna Sco, Venera Tehtnica, Mars Bik Lilit Kozorog Hm, zelo veliko mi to pomeni.

Lasje?? Hmmmm.. Jaz sem imela že parkrat, 3x če se prav spomnim, obdobje, ko sem imela čisto kratke lase. Enkrat celo čisto temno melancano, pasalo mi je full. Ampak sedaj pa ne zamenjam mojih dolgih las za nič na svetu. Oziroma hočem imeti še daljše. So mi resnično zelo všeč, predvsem mi pašejo in se z njimi dobro počutim. Lahko delam različne frizure, čope, kite, včasih si jih skodram s tistimi čisto malimi valčki, sploh pa jih imam rada še najbolj, ko si jih umijem, in so čisto lahkotni, plapolajoči. Ja všeč so mi dolgi lasje.

Najprej dobro jutro vsem!! Sedaj ima pa 6 minut časa, da se zrihtam in odletim delat, akcija!!!

Ja to je pa tudi potrebno preveriti. Drugemu znancu so pred leti odstranili zelo moteče znamenje na vratu in niso pregeledali, če je rakav. Sedaj se bori z kožnim rakom in zmaguje.

Počutim se tako kot vsako jutro. Zelo zaspano, šla bi še za ene 2 urice poležat, spet sem šla pozno spat, pa učila sem se, pa potem še TV bulila, pa sem rekla, da ga ne bom več v postelji. Ker potem sploh ne morem zaspat. Ma ja si rečem, samo eno komedijo, za dober konec dneva, potem pa gledam še kako bedasto NYPD ali pa kaj takega, da sem ja čisto naspidirana.

Kolegu so jih odstranili ene 30 z laserjem, jih je imel res cel kup. V dveh obiskih, pri zasebnem dermatologu. Za eno pikico traja par sekund. Edino kar je, se en teden ne smeš sončit in kopat. Vse skupaj ga je prišlo 20 K.

Innnn??? Je vse ok?? Sedaj pa še zame. Da do poletja naredim vseh 13 izpitov uspešno in še več kot to.

Aleia, kako si ti to vse lepo povedala in lepo napisala, tako pregledno, tiste zgornje alinee, Skoraj čisto tako je moje mišljenje. In vse to po mojih izkušnjah drži. Itak, pa vem da ti ni do pohvale.

Počutila sem se osamljeno takrat, ko sem od drugih pričakovala, da se bodo spomnili name, me razvedrili, rešili moje probleme, me tolažili, bodrili,...v preteklosti. Samo napačen miselni konstrukt je vzrok osamljenosti. Ja življenje je res krasna šola. Nisem osamljena, ne morem biti. Kako le? Jaz sem vedno tu, imam roke, noge,...delam to kar mi paše, grem tja kamor mi paše,...

Sončen kamen je oranžne brave z zemeljsko barvo zamešan. Če si lahko predstavljaš, temno oranžne barve in ima full bleščečih delcev v sebi. Kot pravi Nosorog hematita, to nisem vedela. Moj je brušen in gladek kot solza, bleščeč. Res lep. Ne moreš ga zgrešiti.

Koliko časa te je pa brat zlorabljal, kako, kdaj lahko govoriš o tem? Kako se je potem vedel, ko se je razvedelo? Kako je mama odreagirala takrat, ko si povedala, kaj je bilo?? Kaj si ti takrat čutila? Z mamo pa kar še probaj kdaj kontaktirati, na ta način boš videla, da se pravzaprav o tem ne more pogovarjati. Ti imaš sedaj občutek, da hočejo tebe utišati, da bi pozabila na to, da preprosto tebe, tvojih občutkov ni, tako nekako in to te jezi. In je normalno da te. Samo ti še kako si, tvoja čustva so živa in resnična. Niso izmišljotina. To si ti občutila na lastni koži. In spoštuj svoja čustva, ne jih zatirati. To si si naložila v tem življenju in to boš predelala. Zakaj? Ker ti to zmoreš, nisi en cuci muci, si duša, ki ima v sebi še marsikaj skritega in silno moč odpuščanja. Vem grdo se sliši, jezi te ker moraš to sama predelati, imaš družino, pa se nanjo ne moreš zanesti. Prav tam si dobila največje udarce, od bližnjih. In to boli ko pes. Vendar boš videla, da si prav tam, kjer te sedaj najbolj boli, najmočnejša. Ampak res. Vendar v resnici, mama še kako ve, da to ni stvar ki jo boš dala čez kar tako, kot če bi padla s kolesom. Se zaveda, da ti je to pustilo posledice. Moja me je samo nemo opazovala, kaj počnem, kako živim skoti leta, rekla ni nič. Samo pomagat ti pa ona res ne more nič kot samo s tem, da ti pove da te ima rada. Meni je mami prvič rekla da me ima rada pri 27 letih in da ji je hudo, za to kar je bilo, pri 29 letih. Vidiš koliko časa je bilo potrebno. Ljudje smo res čudna bitja. Samo včasih enostavno ne moremo prav nič narediti. Pa da ti še razložim, zakaj ko že misliš, da si rešila, se pokaže spet nekaj novega ali pa enakega na tvojih čustvih. Mi smo eterična bitja. Imamo fizično telo, eterično telo, čustveno telo,... vsa ta osnovna, za njimi pa še nešteto duhovnih nivojev. In prav tja se nalagajo dogodki, kot eni zapisi. In dlje nazaj ko se ti je nekaj zgodilo, na bolj oddaljenem nivoju je to shranjeno, zapisano. In potem dobiš vsakič malo, pa to predelaš, daš ven, se zjokaš,...in to si počistila za vedno in potem pride na vrsto spet drug nivo,....itd. To je pri vseh tako. Verjemi, ni ti naloženo preveč. Ti ko si se odločila roditi v tem telesu, si vedela da bo to zate mala malica oz. da boš zmogla. In tudi pomagače imaš, samo želi si jih spoznati in jih tudi boš. To je tvoja pot. Beri kdo so moji pomagači bili, malo nazaj. In bodi ponosna nase že kar zdaj, ker si pogumna duša, da si se za to pot odločila. No tako, upam da si dobila nov vpogled na zadevo, stara si že dovolj, pametna pa še bolj.

Držim pesti, da bo pravica zmagala, karkšna že je. Samo kazni za pedofilijo se mi zdijo, pa odločno premile. Maximalno 8 let. To ni prav. Če že, bi moral, za vsakega otroka, ki ga je nekdo zlorabil, dobiti 8 let. Pomoje bi bilo najbolj primerno v tem sistemu, takšenem kot je, da bi šel najprej vsak od njih za vsaj 5 let v zaprti oddelek psihiatrije z vsemi pripadajočimo psihoterapijami oz. dokler ne ugotovijo, da je ozdravljen, potem pa še vsaj za 2x toliko v zapor. To so ljudje z velikimi psihičnimi motnjami. To niso navadni kriminalci. In večina pedofilov ne zlorabi samo enega otroka. In dvomim, da jih samo zapor kaj prida spremeni. Kar se pa rimsko-katoliške cerkve in celibata tiče, je pa to res zelo zoprno. Pravoslavna cerkev ima to lepo urejeno. Predpogoj za duhovnika je, da je poročen. Čeprav mislim, da ima to bolj malo veze z pedofilijo med cerkvenimi predstojniki. Dvomim, da bi ta ki zlorablja otroke župnišča, deloval drugače, če bi bil poročen.

Ja logično turna smuka, pa obvladaš na full tud, čisto jasno. Samo meni se je zdelo to malo čudno, ker jaz pa smučam tam, kjer mi razum dovoli. Vse preštudiram, če ni slučajno črna proga, pa če je že zelo mamljiva, točno preračunam strmino, širino proge ter dolžino ta hudega naklona, in dolžina po naklonu za ustavljanje. In če gre vse to čez, strah izgine in potem smučam kot mi srce poželi. Ja kaj češ, če nimam tehnike prav hude, moram imeti pa vsaj razum. Ker bi se mi zdelo škoda, da si kaj naredim po nepotrebnem,

Kaj je miška narobe, povej???

Ja to mi pa ni jasno. Rob odlomil!! Ja kako ti je pa to ratalo?? Daj povej, me pa prav zanima.

Ja smučanje je res fajn. Par let nazaj sem se odločila, da se naučim le tega športa, ko sem bila majhna sem se sankala ali pa sem se smučala na dvorišču, kjer mi je mami pripravila mini 3 meterski poligon. Sedaj pa že nekaj let zapored hodimo s prijatelji na smučarski dopust in je res luštno se spuščati po belih hribih, visoko nad dolino. Kjer je polno svežega zraka in obvezno mora biti sonce, če ne meni ni gušt. Pa fajn je ko padeš, saj meni se to rado zgodi, takrat ko dobim občutek, da me smučke peljejo ne jaz njih in se pobereš in si vesel, ker ti nič ni. Prav v soboto sem se vrnila iz Katchberga v Avstriji in moram rečt, da mi Avstrija veliko bolj ustreza kot Italija. Verjetno so tam energije bolj take, da mi pašejo. Prej smo hodili v Italijo in tam so po teh trgovinicah že prav duhamorno SAMO spominki Jezusa na križu, Marije,....čisto preveč tega. Ne vem kaj baše Italijane??? V apartmaju en cel kup teh slik, za znoret... No smučanje, jaz sem nova šola in pol carv mi zelo ustreza, naslednje smuči bodo carv. Ko bodo šle te žvižgat, čeprav ne kažejo teh znakov, so le firma Elan . Pa potem grem pa še rada ne enodnevne smuke ali nočne kam v bližino. Ja res fajn tole.

Najlepša hvala za Bravo! In res tako čutim in razmišljam. Sem pa imela resnično dobre pomagače na tej moji poti in skupaj smo zmagali. Hecno pa je ker imamo vsi te pomagače, pa jih večina ljudi še kar ignorira. No saj bo prišel čas. Če sem že glih dobila medaljo pa še zahvalni govor. By the way, baje da dobim tudi svetniški sij, karkoli že to pomeni. Sigurno kaj lepega. Rada bi se zahvalila naprej sebi, moji duši, da se ni precenila, včasih sem imela občutek, da si je naložila preveč. Lahko samo rečem tudi jaz, svaka čast Zarja. Potem bi se zahvalila v tej igri vsem sodelujočim reinkarniram dušam Posebna zahvala gre mojemu vodniku Emanuelu, ki mi je kazal kaj zmorem, učil in me zdravil na vseh nivojih in mojemu očetu, ki bi lahko že užival na drugi strani, vendar mi je neumorno stal ob strani in me bodril. Še posebna zahvala Bojanu in Renati Pučko, ki sta mi pomagala da se nisem izgubila v kolektivni zavesti. Ter vsem angelom, ki so se smukali okoli mene ko je bilo najhuje, čeprav sem jih najprej imela za temne in sem se jih bala. Vem, da mi ne zamerijo. Morda se bere čudno, vendar tako je.

Res je žalostna zgodba. Presneto žalostna. Vendar jaz sem dobila svoje. Moč odpuščanja. Sočutje. Razumevanje. Zavedanje svoje večnosti. Moč ljubezni. Modrost. Zopet sem postala otrok v srcu. In še bi se dalo naštevati... Sem skromna ne? Že od nekdaj bila.

Moja mami ni niti opazila, čeprav se je dogajalo 8 let, niti mi ni verjela ko sem ji povedala. Niti ni ukrepala. Nikoli ni dovolila, da bi o tem debatirale. Takoj je čisto znorela, ko sem hotela o tem govorit. Nisem dobila nikakršne podpore, od nikjer. Šele sedaj, ko sem to sama uredila, lahko govori tudi ona o tem, ker vidi da sem močna, da je ne obsojam več. Sem jo pa dolgo, pa ne brez veze, to vem. Vendar če se postavim v njeno kožo, vem da je to ogromno breme. Grozno breme. Tako se je trudila, da bi nama z bratom dala vse kar rabiva. Dodatno se je šolala da bi bila večja plača, odplačevala pufe, ki so ostali po očetovi smrti. Borila se je z zlobnimi sorodniki od očeta, ki so ji stalno metali kolena pod noge. Verjela je da je našla nekoga, ki jo ima rad in ima rad mene. Zdel se ji je pravi, ker me je oboževal. Ni vedela, da ne na očetovski način. On jo je prevaral, kot žensko, ne samo z mano. Bil je bisexualec. Sprijen do konca. Verjetno bi ji takrat počilo srce, verjetno ji tudi je. Dolga leta so minila da sva si pozdravile srce, vsaka zase, vsaka na svoj način. Pa vendar je obema ratalo. Ponosna sem nanjo, prav toliko kot nase. Je močna, modra duša, skoraj toliko kot jaz:) To sva si namenili v življenju, in obema je uspelo. Smatram jo za sorodno dušo, ki si veliko upa in ve da zmore. Kajti je večna, tako kot jaz. Tu je pač bila v vlogi moje mame in jaz v vlogi njene hčerke. In iz vsakega še tako ogromnega pekla je izhod. Vem, sem to izkusila na lastni koži. Pa ne kar nek izhod na pol, v sili. Vse izgine, imaš čisto nov, svež pogled na življenje. Ga resnično ljubiš. Vsaka duša si naloži toliko kot lahko prenese, čisto nič več.

Cashy, hvala ti za to podporo, že parkrat si mi jo dal, mi dal potrditev, vse si zapomnim. Hvala, vse naj, naj ti želim!!

Tudi jaz sem se včeraj počutila enako. Konec nečesa, kar sem mislila da bo prav to kar iščem. In tudi jaz sem preko njega spoznala kaj hočem, in kaj nočem. Sedaj sem spet brez objemov, postelja je prazna. Žalostna, vesela. Začnem ga pogrešati, začela bi se predajati žalosti, vendar se ustavim, se spomnim, na to kar je bilo lepega in se mu v mislih zahvalim, za to izkušnjo. Z njim sem zopet ujela trenutke popolne sreče, videla da je ljubezen največ na tem svetu. Vem da ni z mano nič narobe. To je veliko. Vendar ni bil on to, kar sem upala da bo. Dala sem celo sebe, šla sem preko sebe, ni mi žal za to, on se je tega šele učil. Prizadel me je velikokrat, ne da bi me hotel. Mu oprostim. Naj postane močen v sebi. Ostanejo pa prijatelji, hvaležna sem za njih. Danes se bom imela krasno, delala bom na tem.