Zanimivo temo si odprl . Tudi jaz sem se velikokrat spraševala o tem, samo bolj ko sem probala zadevo razumsko popredalčakati, manj mi je bilo jasno, prišla sem še do večje dualnosti, razkola, je pa tudi res, da sem se to spraševala, ko sem malo obupovala nad vsem. Zatorej je moje lastno mišljenje o tem, da drži čisto vse pomalem. V naprej smo si izbrali naš cilj do sreče, do izpolnitve naše duše na zemlji, vendar smo si tudi izbrali pot do cilja, ki pa ni vedno enaka. Morda si ena duša ne želi globokih travmatičnih izkušenj do svojega cilja, jaz pravim temu, da je v tem življenju malo na dopustu. Verjamem pa tudi da gremo vsi čez ovinke, take in drugačne, vsak se utrjujejo v določenem aspektu. Nekdo se utrjuje v odpuščanju, nekdo v potrpežljivosti, nekdo v vodenju...Ampak do cilja pride vsak. Sedaj si bom izbrala en primer, to pišem čisto na splošno: Nekatere duše si res izberejo, da bodo celo življenje revne, vendar se s tem ne obremenjujejo, to je njihova pot, osrečuje jih vse kaj drugega kot denar. Nekatere duše pa gredo skozi revščino in so nesrečne, to pa jih pripelje revcimo do tega, danaredijo pa vse v tej smeri da to spremenijo. Tudi to je spet ena pot. Če si nesrečen je to že dober znak, da si to tvoja duša tega ne želi in to ti da tudi zagon da to spremeniš, je morda boleče, je pa način. Če si na duhovni poti se spraviš na seciranje vsakega vzorčka posebej, ki ti srečo preprečuje, druge ni. Lahko te tudi jeza, bes nad vsem pripelje na cilj, tudi to je pravilno, jeza ima v sebi ogromno moč, samo fokusirati jo je treba. Tako da ja, imamo vpliv na življenje, mi smo tisti, ki kreiramo svoje življenje. Če cele dneve ležiš npr. ti sam bog ne more pomagati in tudi vnaprej določena usoda ne, da recimo opraviš eno delo. Banalen primer, vendar je res. Toliko od mene, pa lp