Izraz

Vojko pozdravljen Prosim, če mi "objasniš" tole kombinacijo med mano 9 8 6 in njim 5 6 4. Kaj tu dogaja? Hvala ti v naprej!!!

Jaz tudi v svoji koži, samo da ne bi bila tako občutljiva na temperaturne razlike. Mrazzzzzzzz!!!

Goood morning!! Nič ne zavidaj, jaz sem budna od 5h. Je treba delat, la, la, la!! Lep dan vam želim!!!

Mam jaz!! A bo rjav u redu?? Jaz že pijem čaj, pa enega v gobček, dva, tri...

Normalno da vidiš megleno, saj je megla okoli tebe. Jaz sem cool, samo tudi megleno vidim, sem zažgala vse palačinke po vrsti, še Riki jih noče jesti. Presnet internet!!!!

Tvoje slutnje so bile zadete v polno. On je bil vodja delavnice, res. No pa drugič!! Hmmm, kako pa ti to veš???

Včeraj je bil dan prizkušanja duha. Imeli smo dvodnevno delavnico na Vojskem nad Idrijo. Zbor je bil ob 7h. Frend naj bi prišel pome ob 6 30. 10 do 7h javi, da kida sneg. Ok se spravim še jaz kidat. Saj nekaj dobrega naredim, le me že dva dni ne bo. Težek sneg k s...., me vse boli. Cela panika, ura 9 njega nema, ostalih 15 čaka. Potem se reorganizirajo, me pridej iskat drugi kolega, frendu je pa avto ustal v snegu in ga tudi pride nekdo iskat. Okoli 10 h končno štartamo. Ob devetih naj bi bili že gor v Domu. Gremo po avtocesti, cel kup kolon do Logatca. Izločanje prometa. :xx!:Se prebijemo in gremo poti Idriji. Cesta kar cool. Pridemo v Idrijo, sedaj pa samo še ta hrib, 14 km na Vojsko. In kolonica gre. Malo spodrsava, ampak kar speljujemo. Kolegica ima BMV, nek najhujši model vozi pred nama, nekje na sredi hriba začne spodrsavati. S frendom ročno, ven iz avta in hitro porivat, da spelje, 1m 2, spet konec. Ta avto nima več šans, odpade iz igre. Vprašam, če ima ketne. Nima. Haloooo!!! Ok, se obrneta, dve manj. Naj bi jih šli mi ostali iskat dol kasneje. Midva dava ketne gor, in lepo naprej, ostali so vsi vspredaj. Kličem njih, vsi ostali na cesti. Ne gre. Prideva do njih, kolega ven, pomagat. Jaz tam nimam kaj počet, full sneži, pa itak jih je cel kup že tam in modrujejo. Si natočim čaj, ki sem si ga zjutraj pripravila. Ena damica pa ima sicer ketne, celo 3 kose, samo vse bolj za policaje, če bi jo ustavili. Audi je ven iz igre. Nobene niso pasale. Se zmenimo da naj počakajo, da pridemo na vrh jih preidemo iskat. Ostali gremo gor, s ketnami seveda. Klanci grozni. Samo to smo že vedli prej. Octaviji počijo verige. Izpade iz igre. Obljuba enaka tudi za njih. Skupaj trije avtomobili gremo gor, se prebijemo do vrha. Nas 6 kosov, ostali čakajo, na različnih etapah. In se odločijo, da ne gredo gor, da gredo domov. Uredu, ura je 14. Nam pripravijo kosilo. Nas 6 je dobilo 40 kos pleskavic. 5l juhe. 3kg pečenega krompirja. In ogromno solate. En kolega gre takoj po kosilu dol. Mi pa še malo pokramljamo. Delavnica sevede odpade. Tudi mi se poslovimo od prijaznih gostiteljev in se odpeljemo proti dolini. Pada sadra, ne več sneg, fino, če bo to pomrznilo. Se peljemo par km. Me pokliče, kolega, ki je šel uro pred nami. Pravi obrnite, so trije plazovi. Njega so reševali ven 1 uro, medtem pa je za njim se usul še en full velik, tako da nimamo šans. Treba je povedati upravitelju doma, da pokliče cestarje da to zrihtajo. Gremo nazaj igramo šah 2 uri. PoklIčejo, ok, cesta je frej, pojdite. Se na brzino spokamo, bolje drži nego lovi. Se lepo peljemo, zadovoljni, vidimo avtomobile ki stojijo. Nov plaz, full velik. Jao! Ne morejo ga sanirati ker je nek model, zaparkiral avto na sredi ceste, pred plazom, on pa šel. Cela akcija. Naš upravitelj doma leti nazaj gor v vas, njega najde, ga pripelje, potem začnejo čistiti. Čakamo okoli 45 min in cesta je spet vozna. Jaz zadovljna, kolega pa pravi sigurno bo še kaj. Meni ni všeč njegovo mišljenje. Čez par km zopet plaz. Buldožerja ni, kaj zdaj? Vsi ven, jaz v totalno zimski opremi, sem bila vezist. Prenos informacij. Imeli smo lopate in še en, trije fantje so pljunili v roke, razmetali tisti sneg ko za šalo. Res so rasturili. Jaz sem jih samo gledala, me je že vse bolelo še bolj od mojega jutranjega lopatanja. Pohvalila, zahvalila in smo šli. Potem je šlo vse gladko naprej, dokler nismo na cesti naleteli na ogromno vode, avto je malo zalilo, in je sopihal, kašlajal vendar je bil priden. Olimpijado smo uspešno prestali. Domov smo prišli ob 22h. Pa še vseeno en dan prezgodaj.

Ja jaz sem glihkar končala mojo seanso. Sedaj pa cuceke ven na brzino, pa po volnene nogavičke, pol pa na društvo "mrzlih kaktusov" potem pa kaka pijačka, verjetno.

KER JE BIL FULL LAČEN, MED IMA PA ITAK NAJRAJE IZMED VSEGA, ČEPRAV GA LJUDJE..

Tu pa prav gotovo misliš, da sta na isti strani brezna, ali kako?? A si narobe prepisal iz knjige ali si si narobe zapomnil?! Tega pa res ne maram, šlamparije, če že prenašaš izkušnje nekoga drugega, jih daj vsaj točno.

Tudi meni je tek krasen. Ene 3x tedensko v povprečju se spravim, včasih malo glumim. Prej sem tekla po Golovcu, sedaj ko ima pa dobre superge, mehke pa take, pa kar po naselju. Sem si izbrala eno traso in grem z mojim Rikijem. Tečem okoli pol ure, koliko km pa je pa ne vem točno, okoli 5, 6?? Tempo imam svoj, v izi, poslušam telo, včasih ga nisem najbolje (mars v biku ) pa do konca, in me je potem zvijalo tam pod rebri. Po teku pa še močnostne vaje in streeching, temu se še posebej posvetim, garantirano, če ga izvajaš dovolj časa muskelfiber odpade. Nasploh mi je tek poleg kondicije dober za psiho, laufam ne glede na vreme, edino če je pa premrzel zrak, imam malo problemov z grlom in ušesi. Me bolijo. Pomoje je tam še kaka blokada. Sedaj pa že resno študiram, da bi malo pojačala na dolžini trase počasi, moram narediti nov načrt, po deviško, nimaš kaj.

No ja moj današnji dan je bil "fredi". Najprej jutranje vaje. Mica ima eno zame smotano navado. Ob nehumanih urah, ko spim se mi usede na prsa, pa me gleda v obraz, dokler ne zaključi, da to ne bo pomagalo, da me zbudi in se loti plana 2. Z svojimi prelepimi, nežnimi tačkami me boža po obrazu. Samo nekaj je precej moteče, vsaj z mojega stališča gledano. Le te nežne tačkice imajo tudi čisto nič nežne krempeljčke, ki mi ji zabada v kožo. Potem sem malo delala, potem sva šla s frendom na kafe. Iz ene trgovine sem dobila katalog in so mi bili všeč eni štumfki, volneni, debeli, za po stanovanju, par 900 sit, letim ke, tko kot vedno jaz kam letim prav na hitro. Pa mi prodajalka prijazno pove, da je akcija šele jutri. Hmmmm... beri drobni tisk. No ja, pa kaj. Grem še malo v pisarno, na pošto, pa fasngo nabavit. Potem je prišla frendica, ki me uči italijanščino. Bila presenečena nad mojim znanjem, jaz pa tudi. Učila se nisem nič, naravni talent, nimaš kaj, sem skromno dejala. Sledila je meditacija. Potem sem letela na firmo 2, izobraževanje dve uri. Pa v Čajno s frendi, ki jih že dolgo nisem videla. Sta čiste pojave, sem se spet narolala do konca. Letela domov, Riki in mica sta me že čakala pred vrati, pa smo šli ven, v prelepi mraz. No vsaj malo zraka. Posesala, pomila tla. Star Gate. Med reklamami čiščenje, piling obraza in pa še masko sem si dala na mojo nežno, ranjeno kožico. Star Gate naprej, pa tisti Dohtarji, ki sledijo, obvezno malo smeha. No tako in med tem, ko to pišem mica obvezno mora hoditi pred ekranom, po tipkovnici,...

Jaz sem pa danes vstala ob 5 30, naredila generalko v pisarni, je bil že skrajni čas in obljuba dela dolg. In ker se mi včeraj ni dalo, sem pa zjutraj. No potem sem še mojo kopalnico zdrgnila, ker ima moja mica najraje umivalnike, banje in bedeje za sprehod z mokrim tačkam, logično. No potem sem šla malo delat v pisarno, danes sem imela zelo malo za postoriti, bogu hvala za take dneve. Potem sem se pa umirila, spet je prišlo nekaj ven iz moje podzavesti, pomagala mi je španska nadaljevanka, ki je polna enih spletkarskih ljudi, no pa naj kdo reče, da so brezveze, niso!! In sem to čez dan reševala, malo cmirkala, malo bentila, pa spala, jedla, pa malo cmirkala, Rikija na sprehod, mici za jest, pa spet naprej. Tako da sem dala ven, ves bes osebi ki si to zasluži. Da ne bodo vsi fasali, ker če sem kdaj bila v družbi ljudi, ki so lagali, spletkarili, bili pokvarjeni in zlobni, sploh če so to delali meni ali mojim bližnjim, kar mi je življenje milostno sevede dalo to priliko, meni mrak na oči. Total black out. Kar mi ni pa nikoli kaj preveč pomagalo, vsaj ne v taki razsežnosti. V takih stanjih sem bila itak nerazsodna, kaj šele razumevajoča. No sedaj sem bila pa s frendom vzunaj, full lepo ker pada sneg, samo nisem še čisto pripravljena na zimo, pa mraz. :xx!: Kar mi je nekaj novega, včasih sem bila cela iiiiiiii ko sem videla sneg. Sedaj grem pa gledat Star gate. Ciao!

Zjutraj tam do ene 10h full energy , delo Potem pa čisto f k... do zvečer, zadevo razrešila, pa spet cool.

Se strinjam s tabo!!

Vendar brez tega do ozdravitve ne more priti.

A jaz, naivčina, gledam pametno???

Kakorkoli že.. McKennith-ova ima res dobro glasbo:)) Za mojo dušo, tisto res, Mozartova 40. Ko pridem domov, malo smatrana, si jo dam ene 4x na repeat in sem cool. Je že vedel kaj dela, tale Mozart.

Ojla Skwo, berem to tvojo dogodivščino, ko si se zaljubila v "čisto ljubezen" v moški obliki. In potem sledi razočaranje. Znova:) Poznam to zgodbo zelo dobro, kaj naj rečem. Ali naj ti napišem, moja dognaja na tej poti? Morda najdeš kaj zase:) Mnogokrat sem se zaljubila v življenju, res, vedno sem šla v vezo s srcem, pač s takim ki je takrat bil, bogcan. Ko mi je nekdo to ljubezen tudi vračal, sem bila čisto preplavljena z zanosom, naivna, zaljubljena, nisem videla signalov, nisem videla pomanjklivosti te osebe, kovala sem ga v nebesa. Ne da bi vedela, sem samo sebe zapuščala, popuščala, sem se prilagajala, kimala, bila vesela, dokler ni prišlo do očitnega dokaza, da je skrajno neprimeren zame. Realno sem pogledala, kaj si jaz želim v resnici od partnerja in kaj si moja podzavest želi v resnici od partnerja. Razlika je bila očitna. Podzavest si je želela samo to, da ima to malo punčko rad in ta mala punčka je bila pripravljena ZAMENJATI še tako malo ljubezni za vse kar lahko dobi DRUGAČE V ŽIVLJENJU. V reali pa je za dobro partnerstvo potrebno še kaj več, kot malo ljubezni. Vztrajala sem kar nekaj časa v takih nemogočih situacijah, tudi potem ko me je udaril sem mu oprostila in iskala nek izgovor zanj. Krivdo sem iskala v sebi. In vedno sem jo tudi našla. En del mene je pa vedno vedel, da to ni tisto kar jaz iščem v življenju, tisto malo potrditve, občutka da sem SPREJETA. Brskala sem v mojih nezavednih delih, ker sem slutila da to ni to kar imam možnost dobiti. Življenje mi ne ponuja samo to, da sem z nekom do konca svojih dni, in sem pač odvisna od tega ali me bo imel on rad ali ne. Potem je vse skupaj zaman, slutila sem da ta pot ni dobra zame, čeprav sem tako naučena. Se poročiti.... Iskala sem vedno odgovore na vprašanja, ki so za večino nesprejemljiva....in sem jih s časom tudi našla. Nauk moje zgodbe je: JAZ, edino jaz si dam lahko toliko ljubezni kot je potrebujem, JAZ edino jaz si lahko povrnem občutek svoje lastne vrednosti (nisem več odvisna od potrditve tega v drugih, če jo dobim pa bogu hvala:) ) in to z postavljanjem svojih Ciljev in dosego le teh. V partnerjih ne iščem več nekega ideala, ker tega enostavno ni. Ne pustim več da me čustva zameglijo (vendar jih ne ignoriram!), povem kaj jaz pričakujem od partnerstva, ne slepomišim, se ne sprenevedam pred njimi in od njih pričakujem enako, projekcije so se razblinile:) In ker jaz vem kaj hočem, to je pomembno, moraš vedeti sploh v resnici kaj hočeš, se odločim ali je to zame ali ni. Življenje je v resnici zelo enostavno, in sedaj če imava oba enake interese je cool, če ne pa ne. Nisem več žrtev, samo tisto kar paše name kot ata na mamo je zame dovolj dobro in kaj izgubim s tem ko z potencialnim partnerjem uvidim, da so večja navzkrija že na začetku? Nič!! Verjetno edino to, da bi trpela v zvezi. Tega si pa ne želimo, ne:) Ne več!!! Pa še nekaj osebnega, sedaj sem z nekom v odprti vezi, vidiva se ko se vidiva, takrat se imava lepo, sva nekako prijatelja, ki se "crkljata", brez nekih večjih obljub za prihodnost:) To bi bilo zame včasih totalno nesprejemljivo, vendar sedaj mi to zelo ustreza, glede na moj natrpan urnik, kaj pa bo, bo pa čas povedal. Morda bo prišlo do točke, ko bova hotela biti več skupaj, morda bova pa šla vsak svojo pot, ne vem:) Moj največji strah, pred izgubo ljubljenega in občutka sprejetosti se je razblinil. Zakaj?? Ker sem dojela, da mi vedno ostane nekaj kar je zame najbolj pomembno in predvsem VEČNO: JAZ Če realno gledam na situacijo, kaj sem že vse čez dala in v prejšnih življenjih, samo jaz, moja duša ostaja nespremenjena, samo včasih zelo zabarikadirana:) No tako, to je to zaenkrat:) Grem spat!!

O Bern, klanjam se. Lepo, da si si vzel čas in pojasnil, za kaj gre, meni se zdi to normalno. Verjetno je to za to, ker jaz tako delujem, vsaj trudim se. Lahko pa ti posodim kake pol ure na dan, če želiš, zaenkrat bi se našlo še kaj neizkoriščenega. No uživaj!!

Ko bom imela velike količine denarja, kar je samo vprašanje časa, grem tja in jih lastnoročno najdem in pozaprem v čuze. Slik ne bom gledala, enkrat sem jih in me je totalno sesulo, tako da... Kar se pa ribarjenja na pse in mačke tiče, sem pa kar imela sliko, kako bi dali na trnek mojega Rikija in Reni, četudi ju ne bi imela enako Mislim, da bi se brez oklevanja z ribiči spravila v krvavi boj do konca.

No Škorpilje take in drugačne VSE NAJBOLJŠE Predvsem pa: Aiwa TinaL Valkira Silki Amis Katrina Principesa Ruby72 Triplx 1000

Aha, sedaj mi je pa jasno. Priročno, zvito in pametno.

Dobitna!! Jo grem hitro zamenjat!!

Ja, ja kar prilizuj se. Misliš da bo kaj prej? Jaz sem človek akcije, ne čakam prav dolgo na druge.