Zalost...Zakaj me to custvo zadnje case tako pogosto spremlja? Zakaj? Nocem biti vec zalostna, a kaj ko se spomnim njega... On mi je pokazal kaj pravzaprav pomeni biti zaljubljen...Kaj pravzaprav pomeni nekoga ljubiti! Tega custva do sedaj nisem poznala. Takrat, ko sem mu odprla svoje srce in ga v celoti sprejela vanj, je odšel in v mojem srcu pustil praznino. Strl mi je srce! Pogresam ga! Zelim si....zelim si, da bi mi se 1* povedel da me ljubi, da sem njegova najsvetlejsa tocka v zivljenju.....se bolj si pa zelim da bi me le objel. Kajti tako, kot sem se v njegovem objemu pocutila varno, se nisem se nikoli.... Upam, da bom nekoc, ko bom brala ta post, lahko rekla, da so bile to le najhujse nocne more, ki sem jih imela. A kaj, ko vem da temu ni tako...