Skoči na vsebino

pjotra

SkorajOdvisnik
  • Št. objav

    574
  • Član od

  • Zadnji obisk

Vse kar je objavil/a pjotra

  1. pjotra

    Angeli

    hmmmm, to tudi mogoče. sicer pa - ali nismo pred Bogom VSI enaki in VSI vredni božanskega? zakaj toliko hierarhije in komplikacij? zame so vsa bitja božanska in vsa so enako vredna in vsak lahko prosi bitja luči za pomoč. sicer pa, kot sem že rekla - vsak ima pravico do svojega mnenja, tako tudi ti, kabalist. ni moj namen nekoga prepričevati v moj prav, ali njegov ali tvoj prav, temveč samo podati moje izkušnje in moje mnenje. se pa popolnoma strinjam, da vedno lahko greš globje in višje - z učenjem iz lekcij in nalog, ki si jih sam izbereš še preden se rodiš in tudi moja osebna želja, v mojem primeru JE za božansko dobro in in SPOZNANJE je samo to, da delaš za najvišje božansko dobro. marsa, sploh ni problema, ce se bom pocutila ingnorirano, bom pa potrkala z osebnim sporočilom sicer pa nisem občutljiva pozdravček pjotra
  2. pjotra

    Angeli

    Pozdravljena Marsa! Ne vem kako naj še drugače razložim. Vem samo, da odkar se zavedam Angelske prisotnosti (mimogrede: Angeli so me sami opomnili nase, ker prej vanje nisem verjela. Enostavno so se začele naenkrat pojavljati Angelske figurice, slikice in podobne stvari okoli mene, navsezadnje sta v mojih rokah pristali knjigi Doreen Virtue Pogovori z Angeli ter Angeli in vnebovzeti mojstri in ko sem jih prebrala, sem začela opažat tudi konkretne rezultate). Skromno opisan primer: že od najstniških let imam veliko eno željo, ki resnično ni samo pač ena želja, ampak konkretno kroji moje življenje. No in sedaj jo s pomočjo Angelov tudi ze uresničujem. Sicer še ni vse tako kat si jaz trenutno želim, ampak vem, da je to to in da sem se v tem času, ko moja želja še ni bila uresničena, veliko naučila in spoznala, tako da lahko naučeno sedaj tudi uporabljam. Angelom pa tudi zaupam, da vem, da bodo sami ocenili, ali je moja prošnja za mene (in za ljudi okoli mene) tudi zares najvišje božansko dobro ali ne. Vsekakor pa je prvi pogoj čisto srce, čiste misli in veeeeeliko ljubezni!! In po mojem mnenju ni nikoli nobena stvar napačna ali narobe. Karkoli se zgodi, je vedno prav. Ne glede na to kako negativno se navzven to zdi. Vsak problem, vsaka (navzven) napaka nosi darilo. Samo znati ga moramo prepoznati in sprejeti. Pa upam, da ne misliš, da mi je bilo v življenju z rožicami postlano... Sama sem šla skozi veliko lekcij, veliko (navzven) negativnih in grenkih izkušenj, ki so me nazadnje, ker nisem verjela in videla darila, ki mi ga prinašajo, pripeljale tudi do bolezni. In zdaj vem: življenje je lepo in enostavno. Zakaj ga ne bi tako tudi živeli? Z ljubeznijo Pjotra
  3. pjotra

    Angeli

    sicer spoštujem, da ima vsak svoje prepričanje, prav tako spoštujem tvojega, kabalist. ampak, jaz imam izkušnje z angeli čisto drugačne.... nobenih kompliciranih formul, priprav ali karkoli podobnega. že sama misel je včasih dovolj, da mi angeli pomagajo. res pa je, da pri določenih primerih ne pride takoj do uresničitve prošnje, saj vemo, da smo na zemlji zato, da se nečesa naučimo, in če je naša karma takšna, da moramo skozi določeno izkušnjo, potem pač gremo skozi. če je že tako, da angeli ne morejo pomagati, potem poskušajo omiliti zadevo. angeli so z mano in za nejeverne tomaže imam tudi "dokaze" za to. in resnično se ne poslužujem nikakršnih posebnih priprav. angele samo prosim, prosim jih s čistim srcem in z namenom, da bo uslišana prošnja za moje najvišje božansko dobro in seveda dobro drugih. in pomagajo mi. za njihovo pomoč sem jim zeeeeelo hvaležna. seveda pa ne smem zanemariti vilincev, čeprav vem da ne spadajo v to temo. xrosex pozdravček in poljubček vsem pjotra
  4. tudi jaz lahko rečem da sem spoznala človeka svojega življenja, sorodno dušo, če ga lahko tako poimenujemo. prepričana sem, da sva povezana tudi izven najinih trenutnih teles.... nisva več skupaj, pustil pa je neizbrisljiv pečat v moji duši. nikoli do sedaj še nisem z moškim doživela toliko lepega in prejela toliko topline, kot sem z njim. pa je odšel.... pravi, da nisem ta prava in pravi, da je stvari pri sebi razjasnil in da ne čuti nič več do mene...kar naenkrat. nikoli prej mi ni povedal, da me ima rad, da me ljubi. pa vendar sem to razbrala iz njegovih dejanj. resnično sem se počutila ljubljeno, besede niso (bile) potrebne. zdaj je minilo eno leto - leto brez kakršnegakoli kontakta. in sva se srečala. z mano ne želi imeti stika niti kot prijatelj... jer res razčistil sam pri sebi? morda, morda ne. vendar nisem potrta. nisem žalostna. če je resnično našel ljubezen svojega (trenutnega) življenja, potem naj bo zdaj srečen. in če ni...??? potem ostaja upanje, da se najine poti spet prkrižajo. nikoli ne veš. prepričana pa sem, da obstaja med nama zelo močna vez. pa čeprav jo v tem trenutku morda občutim samo jaz.... in hvaležna sem za trenutke, ki sva jih preživela skupaj. lahko rečem, da sem srečna. ker ljubim... naj bo to zaenkrat vse, veliko je še stvari, ki se jih ne da opisat, povedat. enostavno so. mogoče pridejo na dan kdaj drugič z ljubeznijo, pjotra
  5. super!!!! čestitke z ljubeznijo pjotra
  6. draga soncica! zaupaj, da ti Energije, Angeli, Vilinci ali pa Bog - vseeno kako to poimenuješ - pomagajo do najvišjega božanskega dobrega.... tudi sama jih velikokrat pokličem, včasih, ko je vse okoli mene napeto, nervozno, stvari se ne odvijajo tako, kot sem predvidevala; se umirim, sedem, zaprem za trenutek oči in si rečem (ali pa samo pomislim): "Naj energije naredijo tako, da bo dobro zame in za vse okoli mene." In vedno se stvari umirijo, in se iztečejo tako, da je za vse dobro Priznam, da mi stvari na začetki niso preveč uspevale, nisem povsem zaupala... ko sem se predala, je delovalo. in deluje še zdaj. zavedaj se, da ti vsak človek, vsaka situacija v življenju prinese darilo. sprejmi ga in se v mislih zahvali zanj. tudi če se ti bo navzven zdel "negativen" tudi meditacija zame ni meditacija v dobesednem pomenu besede (večina si pri meditaciji predstavlja "neudobno" sedenje s prekrižanimi nogami itn) zame je meditacija tudi sprehod v naravi, pogovarjanje s svojim notranjim oz. višjim jazom (kakorkoli že ), molitev, sedenje v naravi ali v cerkvi; možnosti je veliko - prilagodi jih sami sebi... pa veliko uspehov, ne boj se, saj bo šlo z ljubeznijo, pjotra
  7. ....jaz pa prosim vilinčke in angelčke, da mi pomagajo ob naporni službi najti čas še za faks (trenutno za izpit italijanskega jezika, ki me čaka v torek, 13.9.) , ki mi bo verjeto vsaj malček pomagal odpirati težka vrata na primorsko... pa še, da mi seveda pomagajo tam najti službo pa pa, konec šihta, se grem učit poljubčke, pjotra
  8. Hvala, Marsa! Še vedno se učim in mislim, da sem na dobri poti. Navsezadnje: starše in vse ljudi okoli nas smo si izbrali sami še preden smo se rodili. Od njih se moramo naučiti čimveč, kar nam lahko ponudijo. Tudi, če nas navzven prizadenejo. Globoko v sebi se zavedamo, da je to ravno tista lekcija, ki nam pomaga, da uresničujemo svoje najvišje božansko dobro. Ko se tega zaveš, lažje shajaš z ljudmi. Seveda ne smeš pustiti, da drugi hodijo po tebi in podobne reči. S pozitivnim razmišljanjem in odpuščanjem ter razumevanjem se slabe stvari drastično zmanjšajo. Vem, sem preizkusila in še vedno peizkušam na lastni koži Hvala vsem, za pozitivne in (navzven) negativne izkušnje! Poljubčke vsem Pjotra
  9. Pozdravljeni! Rezanje vezi s starši zame ne pomeni nič drugega kot jih sprejeti takšne kot so in se zavedati, da tudi sami v sebi nosimo njihove vzorce in lastnosti. Le-te so nam dali nehote, saj so jih delno sprejeli tudi sami od svojih staršev. Tisto, kar nas pri naših starših najbolj razjezi in boli, zagotovo nosimo tudi sami v sebi. Zatorej je napake staršev in s tem tudi napake sebe potrebno sprejeti in njim ter sebi odpustiti - in vezi so pretrgane. Odnosi se izboljšajo, starši lažje sprejmejo lastnosti in odločitve svojih otrok in otroci lažje sprejemajo lastnosti staršev in s tem tudi sebe. Zame pretrganje vezi nikakor ne pomeni to, da se odselim od doma. Po mojem mnenju se vezi ne da pretrgati z "bežanjem" od doma. Starši so in bodo, tudi če živite doma, ste 200 km oddaljeni ali pa starši niso več živi najpomembnejše je PREPOZNAVANJE IN ODPUŠČANJE! Sama sem se pred kratkim odselila 200 km od doma, moji odnosi s starši so prečudoviti. Hvaležna sem jima, da sta me tako s svojimi pozitivnimi kot negativnimi lastnostmi vzgojila v pozitivno osebo (seveda nisem idealna , niti nočem biti...) . V sebi pa poskušam prepoznavati njune vzorce in, če me motijo odpustiti njima in sebi. Saj je vse tako preprosto.... Z ljubeznijo Pjotra
  10. dobro jutro vsem! borism, tale vilinček bo tudi meni zelo prav prišel - vse do konca tega tedna . hvala. tudi jaz vsem želim fantastičen dan! pjotra
  11. STRAH? hvala....da si me spomnil včasih, v stresnih situacijah, potrebuješ, da te nekdo spomni na tko pomembne stvari...
  12. "...drugače pa sem spet polna energije, sem včeraj bila na Obali..." ... se bojim, da mi jo bo danes oz. ta teden kar hitro služba pobrala.... čaka me naporen teden, ki bo pokazal, koliko sem se naučila do sedaj (izkušnje iz prejšnje službe) in koliko se znam resnično postaviti zase in ne dopustiti, da drugi svoje napake valijo name sem si narisala KAM LAUER (STRPNOST) IN TIR KAIRI (USPEH) pozdravčke
  13. oh, saj nisem tako negativno nastrojena, kot se je sprva videlo . moraš pa priznat, da se žal pojavljajo tudi takšni guruji, ki pijejo energijo...v glavnem dodobra izkoristijo zaupanje ljudi... in mogoče se nekateri tega sploh ne zavedajo in se seveda popolnoma strinjam s tabo, da je vsakdo naš učtelj. sama se poskušam od vseh ljudi in vsake situacije kar največ naučiti. mogoče se bilo moje mnenje resnično preostro napisano. nisem tako grozna pozdravček drugače pa sem spet polna energije, sem včeraj bila na Obali
  14. dobro jutro, dejan! ja, sem pristaš individualnega učenja, kar pa ne pomeni ravno, da se učim samo na svojih napakah. hočem povedati, da ne potrebujem nikakršnega guruja, ki mi bo povedal kaj je prav in kaj ne. to moram spoznati sama, bodisi na svojih napakah bodisi na napakah drugih. po mojem mnenju je na mnogih takšnih združenjih, delavnicah prisotne več negativne energije, kot pozitivne, saj veliko ljudi hodi na te zadeve bolj zaradni "mode" kot pa da bi zares kaj na sebi spremenili in pričakujejo od drugih, da bodo reševali njihove probleme. zraven tega pa se še takozvani guruji kar pošteno napajajo na energiji udeležencev. beri: če nekomu uspe uspešno rešiti problem, so potem hvaležni guruju oz. vodji delavnice, namesto da bi bili hvaležni sebi, da so ozavestili problem in ga poskušali sami rešiti. in potem pride do (ne)hotene manipulacije. Seveda pa moram poudariti, da se to NE dogaja na vseh takšnih delavnicah in podobnih rečeh. ne smem biti preveč kritična.
  15. Hvala za odgovor! Resnično upam, da sem na pravi poti.... kar se pa tiče mesta, kamor spadam - glede na astrološko znamenje - devica, podznak - strelec, nimam pojma, kam naj bi spadala. Verjetno prevladuje strelec, saj zelo rada potujem in predvsem nerada pospravljam Veeno pa me nezadržno vleče na morje, na našo Obalo, ki je kljub svoji majhnosti in negativnem mišljenju posameznikov prečudovito. Kar se tiče duhovne rasti pa sem pristaš "individualnega učenja življenskih lekcij in duhovne rasti" in ne maram preveč množičnih delavnic in podobnih stvari... ko potrebuješ nasvet, ti vilinci in angeli vedno stojijo ob strani in ti pomagajo do pravih ljudi, lekcij, knjig in podobnih stvari, ki ti pomagajo v življenju pozdravček pjotra
  16. hojla! sem cisto nova na luninem forumu....spremljam pa ze kar nekaj casa vase klepetanje in sem se odlocila, da malcek povprasam kako in kaj s temi vilinskimi simboli in da z vami delim svojo izkusnjo... ful si zelim sluzbe na primorskem - ljubim morje v letošnjem letu sem naredila velik korak v osebnem zivljenju: po sestih letih mucne in neznosne sluzbe sem dala odpoved. mimogrede - pristala sem pri psihiatru ampak s pomocjo vilinskih simbolov mi je upselo brez prekinitve delovnega razmerja dobiti novo sluzbo. zelela sem si spremembe, zelela sem si nove sluzbe, zelela sem si ostati zdrava, zelela sem si cudovitega tima in zelela sem si tudi fizicno cimdlje od stare sluzbe. predvsem pa sem si zelela sluzbe na primorskem. vse to, razen zadnjega - primorske, sem tudi dobila. vilinci so mi pomagali tokrat na gorenjsko...pomagali so mi in zato sem jim hvalezna. veliko sem se pogovarjala tudi z angeli, katerim gre tudi velika zahvala. kljub temu, da trenutno se nisem na primorskem, vem, da sem na gorenjsko prisla, da se se necesa naucim. upam, da se hitro naucim namenjene lekcije in da cimprej prispem tja, kjer je doma moje srce vesela bom vsakega vasega mnenja in mogoce kaksnega nasveta. pjotra
×
×
  • Objavi novo...