situla

danes se počutim tako, kot že nekaj časa - obupno, žalostno,negotovo - kot en velik loser. kdaj bo zame posijalo sonce?

danes sem nardila mal christmas shoppinga - darila po to. Moram dodati, da sovražim nakupovanje - sploh pa daril za druge. Mam občutek, da itak že vse imajo. Lahko bi komu kaj sama naredila, namesto da zapravljam denar, pa je moja kreativnost na psu. Po tem napornem dnevu se počuti precej izžeto :xx!:

dons šla na sobno kolo - vsaj nekaj, pol sem pa naredila še nekaj trebušnjakov za boljši feeling. itak bi jih mogla naredit vsaj 100 vsak dan, da bi se poznal sixpack. Pa vseeno, važno je da se človek trudi, predvsem pa da se po vadbi dobro počuti.

Dobro jutro vsem, kateri ste vstali malo pozneje....danes se mi nič ne ljubi, ampak bo treba v akcijo in nekaj početi. Velikko sončka vsem, čeprav tu na gorenjskam izgleda precej oblačno.

Ja tale bar je postal kar zanimiv. Mal se z ljudmi pogovarjaš, pa kar vsi vse vejo. Res je coll, da je bila večina rakov -zanimivo, ker ponavadi se raki nočemo izpostavljati. No, vsaj tisti, ki jih jaz poznam. Če bi pa morala izbirati med Mišom in Andrejem, bi pa izbrala Mišota. Ne vem zakaj. Ob njem mam boljši feeling. Andrej je vredu fant - o tem ni dvoma, sam mi je malo brezbarven... saj ne vem kako naj to opišem. pozdrav vsem barfanom

počutim se fajn, kajti danes sem bila na sončku pa na svežem zraku . Malce sem pohribolazila. Gazili smo do lipance - blejske koče, kjer smo popili en čajček, pa čez še en koperc, da se ne bomo prehladili. zdaj pa se počutim prijetno utrujeno, ampak bom vseeno še mal pogledala kaj še zanimivega piše na forumu...

Tole o indigo otrocih je zelo zanimivo... sem si prebrala skoraj vse poste in morama reči, da mi je marsikaj postalo jasno. Par stvari sem skopirala in jih poslala moji mami, ki živi v prepričanju, da je moj bratec - ki je mimogrede star 19 let, zelo težaven in njeno večno vprašanje je - kdaj bo tega konec? Ne vem, kaj točno misli, kajti moj bratec premore veliko senzibilnosti in je v stalnem iskanju resnice. V šoli ima probleme, ker se stalno bori za svoj prav in ne samo zase, tudi za druge se stalno potegne. Šolska snov ga pretirano ne zanima, en razred je ponavljal. Pa je zelo bister, ampak raje, kot da bi opravil nujno zlo počenja stvari, ki ga veselijo. V šoli ga ne razumejo, doma pa tudi ne. S sestro sva se odselili, tako da nenehno doživlja pritiske s strani staršev. Midva se ratumeva, ker ga jemljem kot odraslo zrelo osebo in ne kot nebogljenega otroka, ki ne ve kaj so njegove odgovornosti (kot starši npr.). Vem pa, da mu je težko - ve da je drugačen in to ga bega. Upam, da si bom lahko vzela nekaj časa za pogovor in mu razložila par stvari. Predvsem pa upam, da bo moja mami prebrala, kar sem ji poslala in pogledala na stvari z nove perspektive. thanx vsem, da ste delili svoje izkušnje z nami in pripomogli k razumevanju

vate mečem te neprestane misli nanj... želim si, da bi se končale in bi šla lahko naprej...kako se otresti odvisnosti od nekoga - to je zdaj vprašanje!

Črna luknja, prosim pogoltni zdaj te moje negativne frustracije o teh ljudeh, ki mi gredo na k....saj so čisto prijazni, ampak a ne vidijo, da potrebujem svoj prostor!!!! I need some space. Če pač v svojem domu ne najdejo miru, naj ga v mojem tudi ne iščejo, ker mi ga dobesedno porušijo... Nekateri pa res mislijo, da so od Boga poslani. . Sovtražim opokane in tiste, ki se radi sprenevedajo.. Ne vem, zakaj so ravno meni poslani na pot, pa to v krdelu. Meni, ki najbolj na svetu ljubim mir in iskrenost v odnosih. Nekdo tam zgoraj me ima na preizkušnji...Najbolje, da vse prespim in se ugriznem v jezik, ker ko bom začela, ne bom znala nehat

Danes ponoči sem sanjala, da je k meni prišel en lep velik rjavi kuža in potem sem ga vzela za svojega. Fajn občutek, še posebno, ker si že dolgo želim psa.

danes je zelo naporen dan... zjutraj sem šla na izpit in sem ga naredila .Naredila sem plane za naslednji mesec, zdaj trenutno pa se skrivam v računalniški sobici, ker v dnevni osbi krdelo fantovih sorodnikov gleda košarko - Španija : Hrvaška. Na živce mi gredo. Rada bi se zleknila na kavč in se umirila. . To pa je slabost, če živiš v skupni hiši. GO HOME...

jaz trenutno delam preko študenta, iščem pa še eno službo za zraven. Sem šla za eno firmo že na dva razgovora, pa se še vedno niso odločili . Kaj zaboga imajo toliko za premišljevati.????? Ampak bomo že, upanje umre zadnje. Veliko sreče vsem iskalcem službe

na živce mi gre, ko se v zvezi tako prekleto navežem na fanta...saj vem, da je to samo znak negotovosti, ampak ta moja lastnost mi gre na živce...včasih imam kar občutek, da moram izvedeti o njemu čisto vse. . sita sem že analiziranja same sebe, ker točno vem, v čem je moj problem, samo si ne znam pomagati.

da bi ne bla več tko , ampak da bi bla . A je to možno?

sem rakec po horoskopu, luna v strelcu, pa ascendent v devici. - za vse rakce tam zunaj...

dons sem imela na faxu en izpit, pa upam da bo...lahko bi se bolj potrudila, samo kaj ko je profesor zamudil, jaz pa sem se zagledala skozi okno v dežne kapljice in potem ni bilo tistega pozitivnega adrenalina - preveč sem se umirila - oz. možgani so mi zaspali. Šla na kavico z nekom, ki ga že dolgo nisem videla in ugotovila, da je to definitivno oseba, ki me napolni s pozitivno energijo, ima tisto neko umirjenost in toplino - lastnosti, ki jih pri sebi dostikrat pogrešam potem pa sem šla še na en rojstni dan, najedla sem se do onemoglosti... :xx!: jutri je nov dan, upam da bo

jaz tudi mislim, da sem imela priložnost spoznati nekoga, za katerega bi lahko prvič rekla, da je to moja sorodna duša. Na žalost sta se najini poti prekrižali samo za trenutek, potem pa sva se obadva najbrž ustrašila svojih čustev. Vsaj mislim, da je bilo tako. Moram priznati, da nikoli nisem zbrala poguma in ga vprašala, kaj je tisto kar čutiva. Sedaj se sicer še kdaj vidiva, a kakor da je med nama zid...samo oči govorijo. Ampak včasih me tako začne stiskati in sploh ne morem dihati, ko pomislim na njega. Ta sorodna dušica mi zelo zelo manjka

ja baje gresta zraven dve kocki sladkorja, potem pa to daš na jezik, pa čez kavo spiješ - vsaj mislim da je tko. Bom enkrat še na tak način poskusla.

ne, saj vem da ne morem slediti cisto vsemu, hotela sam samo reči, da ob takih trenutkih, kot je izguba ljubljene osebe, postanejo vsakdanje težavice nepomembne.... jaz pa trenutno razmišljam o Veroniki Deseniški, imam nekaj za predelat o Celjskih grofih, pa sem se zamislila nad to tragično zgodbo. Kaj vse ne naredijo pohlepni starši (Herman II), za dosego svojih bolnih ambicij. Pri tam se pa tudi vprašam, kaj je otrokom - Friderik II, da se ne znajo zoperstaviti svojim staršem. Ta zgodba je tragična zame zato, ker je bil ta Fredi šibka osebnost.Ni se znal potegnit zase. Ja ta patriarhat mi gre na živce, pa nisem prav hudo emancipirana...Tak primer imam tudi tu blizu sebe. Upam, da ne bom tudi jaz bolestno navezovala otroke nase in si mislila da točno jaz vem, kaj je najboljše zanje. sam kaj, ko se zarečenega kruha največ poje...

lahko bi bolj pozorno brala tale forum... nekaj nakladam o ogrevanju, nekomu pa je umrla ljubljena oseba... iskreno sožalje mystica.

lep pozdrav vsem, jaz mam v teh mrzlih dneh kalorifer stalno zraven, ga nosim okoli kot mačka ta mlade. se pa že skoraj celo poletje tuširam z mrzlo vodo, ker je mojemu tastu škoda olja - je namreč tako drago. kaj si mislim o tem - !!!

jaz sem prava kofetarica... že zdaj se veselim jutranje kave - mora biti turška, sladka z malo mleka. Mjami... Fant je bil ta vikend v Sarajevu, pa je prinesel domov eno džezvico - jutri navsezgodaj jo bova stestirala.

na današnji dan sem se prvič oglasila in prijavila na vaš forum. Moram reci, da mi je zaenkrat fajn...,končno forum pisan na mojo kožo.

kljub temu, da je danes mrzel, deževen dan, se počutim kar fajn. Tukaj pred računalnikom s kaloriferjem in z vami...

ne cashy, ni copata, samo veliko prepirov to izzove - zaenkrat se mi uspešno zoperstavlja. Hvala bogu...