Otroka morš pustit da raste sam, glede na njegove impulze in njegovo unikatnost, ne pa da mu na zečetku poti že zastavljaš kakšen bo in česa se more naučit.Vse to pride samo od sebe pri vsakem, brez pritiskanja(pa sej kakšne stvari mu prepoveš itak, ampak generalno gledano), ker v nasprotnem primeru pride do krize identitete.To je lepo vidno pri maminih sinčkih, in sinčkih bogatih fotrov ko naj bi prevzel njihov biznis čeprav ni iz tega testa, bil bi pa naprimer super slikar,mizar pa še fino bi živel ker mu je tok kul to.Pride do tega da otrok enostavno potisne svoj pravi jaz v ozadje zarad česa mu celo življenje nekaj manka in ni nikoli srečen.Svoje težave najprej lajša z seksom, in alkoholom, drogami.Tle potem pridejo na račun tudi različni alternativci in duhovni vodniki ki take reveže zdravijo in kasirajo mastne pare ne da bi pozdravili temelni vzrok-najdenja njega samega v tem nezavednem pretvarjanju zaradi staršev-ampak pozdravijo samo površinske rane. Za otroke se ne smemo bati, ker so veliko bolj trdi kot si mislimo in pravila ki niso v skladu z barvo njihove biti jih samo bremzajo zarad česa bojo celo življenje reveži. ...duhovna vzgoja je že to da zečne hitro hodit svojo pot....ne tvojo ....sicer pa kva ti bom jest to govoru k še otrok nimam...a ne Kabalist...