To velja za dobo ko odraščajo(takrat pride do kontrole drugih kar seveda ne priznavajo ker dobro vejo kaj je res prav).Ko odrastejo in hodijo po svoji poti agresije ni. Vse kar počnejo počnejo v dobro ljudi, kljub svojim "muham".Verjem da noben človek ne "dobi po glavi" od njih. Jest morem za sebe rečt da sem mel srečo da imam tako mamo da me je pustila na miru.Imel pa sem očima Policaja s katerim sem imel velke probleme. Za primer naj vam opišem da sem pri 5 letih sam vstal se oblekel in šel v vrtec(mama me ni nikoli pospremla).Nakar mi je vrtec "dojadil" in enostavno nisem hotel hoditi vanj(en dan sem,ko smo se igrali pred vrcem, uprizoril pravcati pobeg brez da bi kdo vedel in se hodil igrati pred blok, dokler niso zvedeli in me potem na silo zopet vlačili vanj...teški časi so bli to Problem je v tem da to kar vem se nisem naučil nikjer.To je občutek.Nikoli nisem bral duhovnik knjig in nikoli nisem hodil na kake delavnice. Indigo ljudje služijo človeštvu.Dobro si to zapomnite.Ne glede na to v kaki situaciji so.