niko i ništa sem...ki pač rad druge gleda na njihovi k sebi hodnji...in se čudi...kako ljudje na tej poti sami sebe in svojo pot resno jemljejo...in se vedno borijo za svoja prepričanja in svojo resnico...čeprav nič neresničnega sploh ne obstaja
ok...nima smisla...se z besedami kregati...o nebesednih stvareh ok...krišna rules...or jezus loves me...v bistvu mi je res vse-eno...po kateri poti hodiš...do sebe
bodo pa zaradi tega v svojem duhu zrastli...če jih bo že materialno manj...vse slabo...zna bit za nekaj dobro...saj veš misliš rečt...ko si eno z vsem...v svoji lastni praznini