Star12

Sončni zahodi. Moji ČARI DNEVA. Skoraj nikoli se mi Sončen dan ne kočna, brez, da bi se UZRLA v zahod SONCA Tako lep je in poln. Zadnjič sem ga opazovala z nekega Hriba in sem se zaljubila v barvo, ki je dajala obzorju nad njim ČAR večera. Bila je vijolično oranžne barve in me je navdajala z mirom. Občutek, ki nikoli ne mine. Napolnim si Dušo in Srce. LEPE trenutke - Zahod Sonca opazujte čimvečkrat - KOT TUDI VZHOD - za tega pa pravijo, da NAS navda ZA NOTRANJO MOČJO, napolni nam duha v nas - da prerojeni zakorakamo v novi dan. POŠLJEM VSEM ŽARKE SONCA, naj VAS GREJEJO! http://www.angelfire.com/co/CrestoneRealty/photos/sunset.jpg Simona-simsi

Orhideja... Pa saj mi že sedaj; kuhaš, likaš in pereš. Pa za enega ali dva otroka skrbiš ( sebe in..) NO jz za 4. TO je pa malce veliko kajne.. No, o tem - Da bi lahko bila tudi tvoja želja; NAJ BO MOJ FANT tako priden KOT jaz, da si bova delo delila - si že pomislila - saj ne bo vse na tebi, ker vem, da ČE SI IZBEREŠ PRAVEGA, ti bo pomagal v vsem. Taka je moja želja. KEr sedaj moram vse sama, želim pa si drugačnega, bolj polnega življenja. Več pomoči... E, likanje, pranje, pospravljanje - ampak veliko svobode! To je vse v sklopu realnega zakonskega ali partnerskega življenja, ampak veš kaj, paziti morava, da nama bodo / bo dovolil svobodo, to pa je ŽE največ kar lahko IMAŠ, ko živiš v dvoje... Torej mene najbolj skrbi, da se bo tako prilepil name, da bo v večini ljubosumen, ko bom kam šla v kako družbo, kjer bodo moškiii... E to... Kaj otroci. Oni so srčkana bitjeca, jih vzljubiš že v prvem pogledu. In neguješ, ker s tem začutiš ( materinska ljubezen - boš videla ) veliko Ljubezni malega življenja. Ah joj, malo sem zašla... Moja želja za naju ; NAJTI partnerja, ki bo imel REALN pogled na vse kar si bova delila in mi bo zaupal... Življenje si bova s tem POLEŠALA, saj se ne moremo vedno gibati v enakem krogu ljudi - potrebujemo več... Tudi midve... Iščiva in "gnjaviva " fante naprej... he he he - mogoče se še kaj lahko doda - eh, to življenje In Zlata Ribica... Tolk želja... pa... pa-pa Simona-simsi

Orhideja. Moje mnenje . Kot prvo moram priznati, da sem se zaljubila, že kot majhna deklica. To je pa nekaj čisto drugačnega, kot potem, ko se res čutimo tako - Zrele. In tudi jaz večinoma komuniciram s fanti preko neta, vendar dajem občutke na prvo mesto. Ko vidiš sliko pred seboj - osebo, čutiš drugače, kot se ti oseba preko pisanja izraža. Usoda? Hmmm. Nisem pa še pomisila na to, da bi si bila z nekom usojena, lahko, da je vse nekje zapisano, in tako tudi bo - razen, če... Tok usode si lahko spreminjamo tudi sami. Menim, da tako kot scenarij... Napisan je že bil, vendar ali bo enak - je odvisno samo od nas. Menim, v pogledu, kar se ljubezni v dvoje tiče. Je pa še veliko drugih... Je pa res veliko zgodb ko slišiš, kako sta se srečala in sedaj PRAV LEPO ŽIVITA SKUPAJ. Usojena sta si bila. Usoda... hja...

Živio, Orhideja Tud jz sem samska - zdj pa bi že lahko odprli ta KLUB no. Kdaj bo? Hec. Moja želja za Zlato Ribico se Glasi; Nekoč sem Vate Noro se Zaljubila, Živela za dneve ko Najina Pogleda sta se Rdečega Srca v Nama Dotaknila. Pa prišel je čas Slovesa - In solza po Tvoji Ljubezni: Še vedno se Ni osušila. Kje si mi sedaj MOJA Ljubezen? Prosim - naj mu bo pot posuta z vso ljubeznijo, katero bi mu lahko poklonila jaz. To je moja želja - zanj. Moje so se že tako ali tako vse uresničile. In še vedno me Greje - Duša, s spomini, kjer sva se gradila. Tako, da menim, da bo zelo težko " najti nekoga ", ki me bo tako močno pogrel v Dušo, kot me je on. Joj, še vedno me greje... Le kje naj staknem enakega njemu? Pa mi sedaj orhideja pomiri s svojim pogledm: Ja. Če se bo našel BO, če Pa ne Pa ne... Tudi samsko življenje je po eni strani Zanimivo - več Svobode.... Uživajmo naprej! Sam ne me zdaj držat za besede...Iščite naprej. Lepo se mi imejte, lepo nedeljo, POLNO cvetja in Sonca vam želim. Simona-simsi

Živio. Jaz sem se rodila sicer na 12 - bil je snežen četrtek. Zdravniki pa so menili, da se bom NA PETEK 13. Pol se je pa moja MAMI zadrla - TO PA NE, ne to pa ne - sam na 13 petek pa nočem RODIT! In sem šla tako naprej. Pred PETKom 13-tega. Oh ja. Drugače pa sem imela vedno srečanja s številkami 13 in 9. Jah, še vedno ne vem kaj to pomeni. pa vedno se mi ponavlja- 11:11, velikokrat, da sem rekla, da bom samo še na kazalce gledala - tam lahko to spregledam... , pa tudo ko kaj napišem in shranm, je velikokrat ravno taka ura... Uf... Želim vam vse lepo. Simona-simsi

Rdeča Res preveč SEVA ... Meni je bilo boljše prej. Sem ravno včeraj OPAZLA, pa nisem mogla verjet, da je to TV - Dnevnik... Rdeča...juhhhh... O.k...

Pozdravljena rika Misli so pogosto telepatija. Ko nekoga dovolj globoko čutiš - se lahko povežeta med seboj tako močno, da drug drugega čutita v to globino. Meni se je pogosto dogajalo, da sem brala misli, še predno mi je oseba, s katero sem bila - povedla, kar je želela. Tako, da sem bila že vnaprej pripravljena na odgovor. In oseba, ki je poleg nas, tudi lahko vse čuti, seveda pa k temu veliko prispeva ODPRTOST, kot je lepo napisala Rakica. Bolj ko smo do neke osebe odprti, bolj SE ČUTIMO. Ja vse je v ODPRTOSTI in ČUTENJU. Misli Le-taga, pa nas potem tako Povežejo med seboj, da vemo DRUG ZA DRUGEGA, kje se nahaja in srečanja so NEIZBEŽNA, kanje . Tudi to se je meni pogosto dogajalo. Ampak le takrat ko sem si DOPUSTILA. Torej - Prepruščaj se Občutkom in Sledi SI.

Živio, tekster Opazila sem tvojo temo o izpadanju las in se se odločila, da ti nekaj dopišem. Moj prijatelj ima enako kot Ti, istih let, - glavobole in vse. Tudi lasje mu izpadajo, tako kot pišeš ti, na enak način. Niti najmanj pa se ne obremenjuje. Pri njemu sicer vedo- on ve, da je dedno in je že vnaprej seznanjen s tem. Ti pa tako lepo napišeš, da Si poskušal vse možne načine, se zdravil - pa je bil učinek, a... Zelo lepo, da si pristal na medicinsko zdravljene, ampak kot si sam opazil, ti je to povzorčilo le stranske učinke. Res je, da smo določeni preobčutljivi na neka določena zdravila - še vedno pa sem mnenja, pa me ni zameriti - KAR ti je narava NAMENILA, poskusi ohraniti - Ko si notranje lep, si tudi ZUNANJE, verjemi mi. Jaz ti svetujem, da se še naprej boriš in iščeš Zdravilo, ki bo učinkovalo in ti pomagalo pri tem. Seveda pa moraš pri samem sebi reči - DA si sam s seboj popolnoma zadovljen. Saj se sprejemaš takega kot si, kajne. To je že prva stopnička naprej. Hvala ti, ker si delil tole težavico z Nami in pogumno naprej. Moj prijatelj ve, kaj ga čaka, ve, da nekje ni posebnega zdravila, glavoboli so, in tudi tako kot pišeš ti - na tistem delu. A ker ničesar ne najdejo... Ima trdno voljo in nekako s tem, potem tudi počasneje izgublja lase. Sicer pa verjamem, da s tem lahko tudi nekje prepreči nadaljne izpadanje. Res, tekster - želim ti, da Si Trden in prepričan sam vase. Lep in popoln. Bodi mi lepo. Simona-simsi

Hvala lunca. Vztrajnost JE LEPA ČEDNOST. Meni se to zelo POZNA, v to stran Saturna, zelo zaupam. Menim, da mi njegova prevlada zelo pomaga pri vsem, kar se mi trenutno dogaja v življenju. Uspeha pa se zelo veselim, potrebno bo veliko truda vložiti - KOZOROGI TO ZNAMO, seveda.

Sem kozorogec in moj planet, kateri mi vlada je Saturn. S tem planetom si bolje ko ne,krojim svojo osebnost. Imam ga nastanjenega v dvanajsti hiši čisto na koncu leva. In ta hiša je hiša (podzavseti, hiša skritega, bolnic, zaprtih prostorov, izolacije ). V tem delu imam kar nekaj blokad. Prav moj Kozorogec je nekje meja vsega, kar se mi sedaj dogaja v življenju. Ta planetek mi dela kar precej težav. Obožujem pa Šesto hišo, ta mi je najbolj blizu...bližje kot dvanjasta. In seveda planet venero... lunca...

Kira. Tudi jaz pogostokrat sanjam z ODRTIMI očmi, predvsem KADAR sem nekje v SVOJI žalosti, ali pa SI ŽELIM, da se mi v tistem trenutku zgodi nekaj LEPEGA. Ker pa tega ni - se predam sanjam. Moje sanjanje zgleda tako, da sanjam skupaj z mojimi mislimi. V njih je polno lepote, za vse trenutke, ko "nisem". Imam odprt pogled na lepoto, pred seboj in sanjam - sanjam - sanjam. In kaj najpogosteje - o tem česar nimam in česar nekje na poti skozi moje življenje nisem bila deležna - LJUBEZNI. Tisti Čisti in popolni. Ko je nekje vsak BRATU-BRAT.Ko si delimo Objeme in poljube - Brez zadržkov in Ovir. To je nekaj najlepšega, čudovitega. Tega v resničnosti ne vidiš na vsakemu Koraku, zato lahko o tem sanjam - preprosto zato, ker si želim, da se to uresniči. So sanje V BUDNOSTI, ki STRMIJO k resničnosti. Dogodilo naj bi se JA, pa se ne. Ampak ko tako delujem, Postanem CELOSTNA - Občutim vse kar bi doživljala ob tem. In JE vse KRATKO, samo za trenutek, samo DA SE OBČUTI, da vem... Oh, saj samo sanjam, kako bi šele bilo, če bi bilo RESnica. Ja Sladko je Sanjati o nečem - KAR nam v CELOTI NI podeljeno.

Včasih sem samo bežno opazovala in se čudila vsem, ki so omenili besedico DEPRESIJA. Čudila sem se kako, da sploh lahko nekdo zapade tako globoko, da nekje ne "vidi izhoda". Na moč sem se trudila, da bi tej osebi Polešala dan s kako Lepo besedo, nasmehom in prijaznim Klepetom, ki je pri tem zelo pomagal, to sem opazila, saj so se na osebah RISALI SONČKI. Vsaj ko je bila ob meni. Prijateljica jo je imela - manično depresijo. Sedaj pa sem nekje sama zapadla v neko drugačno, drugače dojemam vse. Sama se soočam z njo. Zreva si iz Oči v Oči iz dneva v dan. Moje misli so vse Globje in ko sem v "njenem delu", pišem, veliko pišem, da potem ko mine, spoznavam kje sem bila najbolj ranljiva in s časoma dobivam odgovor kako in kaj. Vendar vse to ne pomaga, je le trenutno. Ampak Bila sem preveč V globinah in je Bolelo, preveč sem iskala in tuhtala. Pred tednom dni sem poiskala pomoč. Sicer mi je bilo zanimivo ker vse nekje že poznam - del pisanja in vse -pogovori so enaki, kot sem jih imela sama skozi pisanje, ZAVEDAM PA SE, da bi morala veliko več GOVORITI, kot pa PISATI. Samo tega mi je manjkalo. Potrebujem POGOVORE in ne PISANJE o BOLEČINI, ki nikoli NI MINILA, če je nisem ZAUPALA "živim osebam". Spoznavam, da se moram obračati na SEBI enake, enake v delu, kjer "boli", se z njimi pogovarjati in se zavedati, da NISEM osamljen primer. Potem mi je lažje, podpiramo se In lepo mi je. Dan, ko DOBIM vrnjen naseh in se GA SPOMINJAM - je dan KO v meni ni niti kančka DEPRESIJE. Znova se sestavljam NAZAJ. Košček za Koščkom. Živim. Želim si več Sončnih Žarkov v mojem Življenju In Hvala za prijatelje ki jih imam, TAKO TUKAJ na tem Forumu ( Suzana ), kot drugje, ki mi lepšajo dneve in dodajajo nasmeške. mm - jaz sem poiskala pomoč, ker sama nisem zmogla, povem pa ti eno - Z Doživljanjem Lepote Okoli Sebe, Pogovori in z Realizacijo vsega po čemer tipaš, to je zelo potrebno pri tem. Mene je dvignilo iz depresije to, da sem Bila na "dnu" . ŠE vedno hodim in se osvobajam dela, ki " je nekoč v meni" prebudil ta del, za katerega Sem mislila, da ga pri meni nikoli ne bo. Poleg tega pa mi veliko pomagajo proti temu še; sprehodi v naravo,kjer se misli osredotčijo na Lepoto, mirna glasba, ki mi umiri duha, pa smehljaji -smeh. Prijatelji. Pogovori. Res je Suzana. Iz vsakega takega stanja,kot je depresija se nekaj naučimo. Življenje ima za nas pripravljene lekcije po katerih se vsi Učimo. Vsaka je Nova in Drugačna. Moja ja TAKA.

Zlata Ribica ŽElja je veliko, veliko jih nosim Pod svojim Srcem. Trenutno pa si želim, da Bi Svet Spoznal, Kako pomembna Sta Ljubezen In Mir. Želja mi je, da Bi Zavladala Svetu. Da bi bili Vsi Srečni - Da bi se Sreča delila. Solze, da bi se Posušile in DA NIHČE NA TEM SVETU Ne Bi BIL SAM.

Preveč "mislimo". Vsaka " nezaželjena misel se zareže v Srce". Tudi meni je nekje večkrat Težko Sama v sebi sem velikokrat Žalostna. Potem pa si vedno rečem: "Star12 - Zate vedno Sije Sonce, Vedno je in Vedno BO". Pokličem kakega Prijatelja in se Nasmejeva DO Solz, od vse sreče pa Srce medtem pozabi na grekobo. Začne se smejati. Veselo JE... SMEH JO ZDRAVI... Od časa do časa si moramo DOVOLITI ...

Simon Gregorčič.... SOČI....

Polepšana Pomlad. Lepo si to Napisala, Stanka Vračam Ti Poljubčke In seveda Tople Objemčke Poleg. Naj Ti Bo Pomlad Prelepa - Polna Mavričnih Barv... Hvala za Metuljčke. Ravno danes sem jih Opazovala, kako Svobodno letajo in V toliko Barvah. Zavedam se Ob Njih in Ob Prebujajoči se naravi, da JE v Našo deželo res Prišla Pomlad... Naj ti predstavim mojega Metujčka - metulj - Potepinček... http://www.rbgkew.org.uk/ksheets/images/butterfly.jpg Naj vam Pomlad Ogreje Vaša Srca... Simona-simsi p.s.; stankaa, poglej še to http://www.votive-candle-holders.com/image...work/07-010.jpg

http://www.tv.cbc.ca/canadiangardener/Contests/images/febflower.jpg Sopek Zvonckov Zate - Stanka...

lunca... Enkratna Si... Res si mi Vzela besedo iz mojih Ust... Jaz pa sem ti jo prej ze predala...http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_wink.gif Ti že ves ZAKAJ...http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_wink.gif Mladost je vecinoma odvisna od pocutja v nas Samih. K vsemu temu pa Prispeva tudi Razplozenje - okolje v katerem se nahajamo. Pri tem Dobimo zelo veliko - Ostanemo Mladi - Glasba pa je Res en del Te Mladosti, sporosca in Ohranja Duha v nas...Pomlajuje - Tako kot tudi Smeh...http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_big.gif [V] Verbotnova in Blagnetka... trenutno NE...Potem raje spim...http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_big.gif Simsi

JOK... To so tiste "brezbarvne solze", ki polzijo po našem obrazu. Jokam se. Velikokart se zjočem ko si prižgem svečko. Ko se spominjam kakega žalostnega dogodka, ki je minil. Na splošno - Sveče privabijo Solze iz mojih Oči. JOkam, jokam, seveda jokam. S solzami se čistim! In jokam tudi - ko se do SOLZ NASMEJEM! Mejte RADI SVOJE SOLZE. So kot kapljice, za katerimi pa vedno posije Sonce! Simsi

)) Hvala za vse odgovore! ))) Še vedno mi je Življenje čudovito in še vedno verjamem, da bom "našla" tega, ki sem ga poimenovala Nekdo. Četudi bo v mojem Življenju prisoten le za trenutek... Ujela bom ta trenutek! )) Irba: se strinjam s teboj! Do danega trenutka sem uspela doseči svoje cilje, narediti iz svojega Življenja in sebe tisto, kar sem si zadala... Imam to srečo, da občutim Ljubezen, katera sem. Ljubezen, katera smo mi vsi. Čudovito je delati korake... Včasih je celo bolje, če ne veš, kam pelje Pot... Itak pelje do Cilja! )) Lunaluna: ne vem, če je On moja polovička. Želim si le, da bi to osebo spoznala. Ne trdim, da mi je idealni partner. Mi je pa poseben... Že skozi celo Življenje me spremlja Njegova energija in čutim željo po tem, da ga "najdem" ter se ga dotaknem... Mogoče pa je moja polovička! Kakorkoli že: Življenje je lepo! ))) b5: se strinjam s teboj. Če bi hitela, bi bila zdajle vezana na ... hm ... recimo, da bi bila vezana. S kom in kako niti ni pomembno... )) stankaa: to je tudi moje mnenje! )) Hvala ti za lepe želje! Verjamem... Zaupam... Pot še ni končana! )) Vanja: bom iskrena in bom rekla, da si me skoraj užalostila s prvim stavkom. Zakaj pa ne morem biti srečna? Sem srečna! Vkolikor bi dovoljevala mojemu razumu, da išče nekoga, kateri mi bo ustrezal po neki forumuli, šabloni, ... lahko neham. Sledim srcu. In čutim hrepenenje. Hrepenenje, da spoznam tega Nekdo. ************* Pa še ena opomba: tisti Nekdo, ki ga omenjam, je energija Nekoga, katera me spremlja že celo Življenje. Ne trdim pa, da je on moja polovička, meni usojen ali kaj podobnega. Verjamem pa, da moški, kateri mi bo partner, bo imel razčiščeno s preteklostjo. In ne bo vezan. Sicer se midva ne bova uspela "ujeti"... Suzana Simsi

Smrt je lahko lepa, če zmoremo nanjo gledati že prej, kot nekaj, kaj nam je namenjeno. Življenje Tu, je CENJENO, DRAGOCENO, nekaj kar nam je namenjeno, da se SPOZNAMO in, kdor ga zmore doživljati v POLNOSI, se tudi smrti ne boji.. Jaz osebno, se ne bojim smrti, ker vem, da je TO druga oblika življenja-LEPŠEGA življenja, kot JE TU! In, če sem izgubila kakšno ljubljeno OSEBO! Seveda že kar nekaj, in pri vseh sem opazila, da se POSLOVIJO z nasmehom, tedaj...JAz imam potem lep občutek, čeprav so v meni in na meni SOLZE, a s tem si dajem vedeti, da se notranje čistim in vem, da OSEBA, ki je preminila, ne bi želela, da MOČNO za njo žalujem, ker je na moč SREČNA tam kjer je - TAM kjer se BOMO NEKOČ SREČALI in znova zaživeli.Ter živeli življenje POLNO LJUBEZNI, kot TU! Torej SMRT ZAME NI TABU! Življenje pa je prelepo, KAJNE Simsi

Zjutraj sem se zbudila in zapisujem si tele sanje, ki sem jih odsanjala. In, ja begajo me, kot tiste prej; Nace, sanjala sem; Znašala sem se v nekem nakupovalnem prostoru. Odložim svojo jakno in grem naprej. Prostor je bil je poln oblek. Ustavila sem se pred »prostorom za pomerjanje oblek« in uzrla žensko. Bila je to ona, žena moje bivše ljubezni. On je bil v prostoru in probaval neke obleke, ki mu jih je ona nosila. Kar naenkrat pa sem slišala, da sta se jezila drug na drugega, češ, da ne bo on tega nosil., tiste srajce, ki mu jo je ona izbrala. Žena je bila jezna in izstopila ven. Tam jo je čakala prijateljica, ki jo je pomirila. Jaz sem to nemo opazovala in si mislila, da le ni TO kar sem čutila ob njem, ko sem ga poznala. Odšla sem nemo naprej, čeprav sem vedela, da bi morala pristopiti in mu povedati, da dela napako in naj jo popravi-pa je bil samo en majhen občutek, ki je minil. Njegovo ženo poznam, sva bili prijateljici-seveda, zato mi je bilo se še tako težje vmešvati-a pazi, v sanjah, seveda. Nisem mogla verjeti sama sebi in njemu. In sem odšla. Obrnila sem se na levo in uzrla še eno mojo prijateljico, ki je tudi nekaj pomerjala in jo pozdravila z besedo ; ZDRAVO, kar zame ni običajno, no rečem vedno; Živio ali Hay in sem odšla naprej. In preskočim to. Znajdem se zunaj prostora pred nakupovalnim prostorom. In se zavem, da sem nekaj pozabila-jakno, kjer sem imela denar, brez katerega ne moram oditi. Vrnila sem se. Hotela sem iti po stopnicah, a sem si želela,da se čimpreje vrnem,da mi ne bodo »ukradili« jakne. Torej ne želim po stopnicah. Ker pa je bil prostor višje, sem se odločila, da grem z dvigalom, prej tega ni bilo. Sem se kar znašla v tistem prostoru, sedaj pa stojim pred dvigalom in iščem številko 8. Torej želim v 8 nadstropje. In je ne vidim. Samo druge številke so 8-ice pa ni. Pritisnem; 7, potem 23, in 24. Bile so okrogle tipke, na sivi plošči in črnim napisom številk. . Poleg mene stojijo; ena punca, in dva moška, ki tudi čakajo na dvigalo in se smejijo. Ko se dvigalo odpre, vstopim prva. Prostor je majhen in v njem je še stol. Barva prostora je zelenkasto-siva. Za mano vstopita, dva moška, ženske ne vidim vstopiti, le slišim jo, potem ko se dvigalo zapre, je med nami, a je ne vidim. Takoj opazim, da nisem pritisnila številke 8, marveč 7 in ostale. Kako čudno, tukaj pa je bila 8. In jo končno pritisnem in si oddahnem. In v tem prostoru, tisti ki smo bili, nas je bilo malo strah, da nas je preveč, samo eden bi lahko še stal. Jaz sem si želela, da bi se usedla, a se nisem. Stol sem samo gledala, bil je poleg mene, na desni strani. Kmalu se pripeljem v 8 nadstropje in prva in edina izstopim. Vendar to ni bil prostor, kamor sem bila namenjena. Z vstopom se zgodi preskok. Znajdem se na postelji, kjer pišem. Pred seboj imam bel list papirja, na katerem je napisano že veliko, največ je številk in računov. Potem pa še stavki in besede, vse pa je bilo napisano s črno barvo. In se ozrem po prostoru in opazim mojo sestrico. Ona se pogovarja po telefonu, kasneje mi pove, da nek človek želi, če bi hoteli priti na neko predavanje o SEDANJEM ČASU. No s tem, ko me to vpraša, pa se sanje končajo. Kako čuden preskok se je zgodil. Zakaj nisem šla po jakno? Nisem vstopila ali se znašla v enakem prostoru, kot prej, ko sem nemo opazovala, vse tisto. To me najbolj žre? Oprosti Nace, ampak morala se vse napisati, kar sem čutila. In sanjam se še vedno čudim. Hvala ti za tvojo razlago. Hvala ti, Nace - Sonce SI! http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile.gif RADA TE IMAM in VSE VAS, TUKAJ NA forumu http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile.gif Lp Star12

Hvala, Nace! Vse mi postaja s tvojo razlago vse bolj jasno. Hvala Ti! Prvi reply 13 mi je vse povedala,sedaj, v bistvu, je bila o moja prelomnica v mojem življenju, ko sem se resnično, prav imaš, začela zavedati svojega »strahu«, pred samo seboj. Nekaj se je meni spremenilo, kar je vplivalo NA mene in še vpliva-sanje le imajo neko vrednost, kanje. Iščem se v svetu ENAKIH-meni, da to bo to. In mesta nikakor ne zmorem najti-KJE SE USTALITI. Komu. Življenje si prirejam sebi v PRID-seveda, a prepričana,da moram ITI naprej-čimpreje tem bolje. In prav imaš v pogledu, ljubezen v duhu je pri meni prva, mesena pa skoraj NA TLEH…pa saj zmorem in čutim vse, kar je potrebno… Vendar.. JAZ! Nisem zaprta v tej smeri Joj, Hvala Ti Iz Srca za tole razlago, lahko ali v Bistvu - mogla BOM NAREDITI SPREMEBO v tej smeri… Drugi reply V povprečju sem v sebi, aha, Veže me otroštvo-njegova bolečina, zato si ne želim izstopati, ker se bojim, izgubiti TEGA OTROKA. Pa saj ni tako hudo. Sanje mi pomagajo, In sploh, ko jih ti razložiš, dobijo globok pomen v vsem Hvala Ti, Nace Lahko najdem prave smernice, da GREM NAPREJ in delujem Vse je na meni, mojem telesu, Boji se bližine, da, ne bi zmoglo ali nekaj pokazalo, ko ima v sebi dovolj Te bližine-partnerske… Hrepenenje je v meni po IDEALU in sanje, seveda mi dajejo vedeti- NAREDI TO in PREPUSTI SE, saj boš spoznala lahko še več…več kar imaš v SEBI Resnično sem zastala ob nekem določenem delu v svojem življenju, pa si tega ne upam priznati, zato je bolečina še toliko večja in bo minila seveda bo… mora…zmorem Sedaj mi je vse ŠE BOLJ JASNO In na moč bi SI ŽELELA TI DVE POLOVICI ZDRUŽITI Hvala Ti, Nace In za nasvet in povzetek. HVALA Pravi je in daješ mi vedeti, DA ME NEKAKO VIDIŠ … hmmm? Hec… Tisto o VEČNEM HREPENENJU… Znam si dovoliti, da ne BO TAKO in tudi spremeniti del v svojem življenju, v tej smeri Nace… Hvala!http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile.gif Objemček in veliko Sonca v tvojem Življenju. Hvala, ker mi/nam STOJIŠ OB STRANI![/blue] lp Star12

Nace, znova pozdravljen! Spet sem sanjala in želim si, da jih malo razložiš. ČUDOVIT Si, Hvala! Znašala sem se nekje v 13 stol. To so mi dale vedeti zgradbe, ki so me obdajale in ljudje. Tam kjer sem bila je bilo lepo, vendar vse preveč strogo, tako sem čutila jaz. Želela sem si priti v mesto Ljubljana, pa zanj ni nihče vedel, da sploh obstaja. ( no saj res ni obstajalo v tem stoletju, a iskala sem Ljubljano), kako zanimivo mar ne? Zdelo se mi je na moč čudno, kako. Nato sem se ozrla po mestu, kjer sem se nahajala. Mesto in ulice, so bile ločene z ogradami , bolje rečeno z mrežami, katerih nihče ni smel prestopiti. Vendar jaz sem našla luknjo in se izmuznila. Potem pa me je lovil nek moški. Bil je mestni čuvaj. Ušla sem mu za las. V neki ozki ulici nato nisem našla izhoda, a prijazni mladenič mi je v množici ZBRANIH LJUDI rekel; poišči DUHCA LJUBEZNI, on ti bo pomagal. Zahvalila sem se mu in znova iskala izhod, a ga ni bilo, le dve poljski poti in eno hišico sem uzrla. Potem pa sem se znašla čisto nekje drugje, v drugem obdobju, menim, da je bilo to že 16. stol., po podobah oblek na ljudeh. Ozirala sem se okoli in videla sem HRIBE na katerih so bili GRADOVI. Čisto pravi in CELI, kot je značilno za ta čas. Bili so 3-je hribčki, eden pred menoj, drugi na desni in tretji na levi in na vseh so bili gradovi, jaz sem jih gledala od spodaj – gor, hribovja pa so bila skalnata proti vrhu. Potem sem se ozrla še okoli sebe… Pred seboj sem videla hiše, ki so bile zgrajene iz opeke, v daljavi pa sem uzrla prelep samostan. In dajal mi je občutek zavetja, da moram priti do njega, ker bom samo tam varna. S tem občutkom se moje sanje končajo. Pa najbolj me je mučilo to, kako, da ne poznajo LJUBLJANE, saj vendar mesto Ljubljana obstaja? Hmmm… Danes zjutraj pa sem malo zaspala ( znova) in sanjala; Znašla sem se med otroci, lepimi malimi punčkami, kar sem bila tudi sama. Vse so bile v sivih ali belih oblekicah. Te punčke je čuvala »angelina«, čisto prava, kot pravi angel. Pogledala je mene in mi rekla,da se moram preobleči. Čeprav sem bila v lepi sivi oblekici, sem se čutila zelo ponižano, ko mi je to rekla. Gledala sem okoli in videla, da je večina tako oblečena in v meni je tlelo domotožje! Spreletel me je občutek, če je tu tako, potem to okolje ni tako lepo, lepše je bilo tam - na Zemlji. Prisluhnila sem tišini in kasneje slišala prelepe glasove, ki so me navdajali s toplino. Stopila sem naprej, kjer sem opazila malo prijateljico-tako se je imenovala, staro kot jaz, ( 6 let ) in jo objela Ona me je nato odpeljala, kjer naj bi se preoblekla. Nato sem ugledala dojenčka, pristopila k njemu in ga vzela v naročje. Kar govoril je, kako čudno. Previla sem ga in položila nazaj. Mala prijateljica me je nato odpeljala naprej, kjer mi je pokazala, kaj delajo tu. Ob sebi je imela neko košaro, v kateri so bili mali glinasti okraski. Ko mi je pokazala tistega, ki je bil sestavljen iz dveh delov ( krila – angelova), je bilo z mislijo; Da je bilo na zemlji lepše, mojih sanj konec. Nace, hmmm….? Malo me še vse skupaj bega, a saj bo... Hvala Ti! http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile.gif Lp Star12

quote: Nace pravi: <blockquote ><font size="1" face="Arial, Helvetica, Verdana" >quote:<hr height="1" noshade > ] Simsi, dobro si zaključila svoje sanje. Tudi jaz mislim, da bi morala na hrib. Sanje ti namreč kažejo, da zaradi nečesa čakaš v življenju. Pripraven izgovor imaš, da se ne premakneš. Ker si zaradi nečesa obremenjena, misliš, da tisto vpliva na vse v tvojem življenju. Kot kak star možakar, ko ga boli križ, pa se noči niti pogovarjat, češ, ne morem, ker me boli križ - četudi so usta čisto vredu in pamet deluje - usta z grlom in možgani pa so edini potrebni za pogovor... Morda ne more dvigovati bremena, če ga boli križ. Ampak samo to, drugo najbrž lahko... Torej: izbrala si na nek način osamljeno življenje - mislim bolj na samost. Hodiš po svoji poti in hodiš in vidiš, da si na vsej poti samo in vedno ti. Samo hodiš in ni ovinkov - ki jih v naših življenjih delajo ljudje, ki nam prekrižajo pot, potem se moraš ti drugemu ali drugi tebi prilagoditi. Pa potem spoznaš, da te nihče ne ogroža in da nič ne pridobiš, če si kot ena svetnica, ki samo hodi svojo pot. Greš nazaj med ljudi. TEk je pogosto povezan z željo po spolnosti. Menim, da se po nepotrebnem zaviraš. Iti na hrib pa pomeni doživeti izkušnjo, vložiti napor - kjer ne bo vse tako enobarvno kot tek po prazni cesti. Hoja na hrib zahteva napor, sprememba je velika - ni nirvana ves čas enako, ampak se dvigneš in potem spustiš. Začutiš valovanje. Ni vse tako lepo - je pa izkušnja. Zato pa se rodi več doživetij, več raznovrstnih izkušenj. Misli dobijo hrano. Nekako takole je: če tečeš svojo pot po ravni in neskončni cesti, tečeš svoje življenje v prazno. Kajti ko si priznaš, da si ti ti - kaj še lahko iz tega pridobiš? Še naprej si ti ti. Izkušnje iz svoje poti MORAŠ DELITI Z DRUGIMI LJUDMI, JIH IZMENJATI - to je drugo sporočilo teh sanj. Se povzpeti - in četudi "nisi kompetentna", o nečem ne veš "dovolj", vseeno lahko ljudem pripoveduješ. Če tečeš svojo pot in si v zaledju neke religije, ti ploskajo kot svetnici. Ker širiš njihovo energijo, jim utiraš življenjski prostor. Če si čisto sama v lastni režiji, je ta pot pomembna, da se spoznaš - ampak prav kot so ti sanje sporočile: namen tega življenja tukaj je izmenjava, podariti del sebe še drugim. Namesto, da razmišljaš, kaj te drži "zadaj", razmišljaj, kje pa vendarle lahko greš naprej. Ne samo da si - pač pa - da DELUJEŠ, DA NARDIŠ PROJEKT - VZPON IN SPUST. Napišem knjigo in vam jo dam. Pripravim predavanje in vi poslušate. Pridem k tebi in podelim večer s teboj. Vložiš in prejemaš. DAš in prisluhneš odzivu. Torej - tvoje izkušnje bodo ljudem ali kaki osebi prišle prav. Potem ne bo tek po prosti cesti samoten, ampak bo priprava za delitev z ljudmi. Vedno znova se boš lahko vračala na svojo cesto teka in vedno znova delila z ljudmi. Če boš v ravnotežju, boš prav svetniška. To ne pomeni nedolžna brez izkušenj, ampak si boš izkušnje nabirala na vsakem koraku. Nekako si odrala v teh letih. In zdaj je čas za izmenjavo - še vedno pa boš rasla - v drugih trenutkih. Več izkušenj - raznoraznih in izmenjav boš imela, več bogastva bo v tebi in v okolici, kjer boš to bogastvo delila. Tvoja zadržanost naj ne vpliva na področjih, kjer to ni utemeljeno. Si za to, da je konec odrekanja tam, kjer to ni potrebno? Nace Izkoristi današnje aspekte na nebu v dobrem. Hvala, Nace, za tvojo prijaznost in moč energije, ki si jo vnašal med tem! Gremo h besedi Kako obožujem tvoje razlage, resnično. Mogoče pa bom le še odsanjala te sanje znova in se povzpela na hrib, potrebno si je samo dovoliti, kajne. In kaj naj rečem. Resnica je, da v budnem svetu, igram vlogo »neke« svetnice in pričakujem nekaj, kar bi mi zmoglo dati zagotovilo, da si to resnično zaslužim in bom tega tudi deležna, kot OSEBNOST. Izgovori so, ker si dajem upati, da grem pravo pot,če gledava v smeri, kot jo navajaš in sicer, da ČAKAM…Le kaj, in zakaj to se tudi jaz sprašujem.. No, zakaj Star12… In , seveda ta obremenjenost, dajem si vedeti, da bi jo vsaj toliko premagala,da bi ZRASLA v sebi in mogoče klonila, ko bi bil čas – spoznala, to je pravi trenutek in, sedaj grem naprej, pa trenutek, vsak šteje, ko hodimo po poti naprej proti cilju, zato si je še tako težje DOVOLITI, veš. Lahko skrenem ali pa HODIM RAVNO po poti. Za vse ima pripraven izgovor, seveda, kako si to vedel… a? Izmikam se LASTEMU JAZU. Sili me naprej, jaz pa želim le BITI in nič več. Ker »bi bila bolečina spoznanja«, prevelika. Saj ne, da bi se zapirala sama vase, SO ODSTOPANJA, ki težijo k temu, zmorem pa jih nekega dne razrešiti…zmorem…DAJEM SI MOČ. No, pa tale primer; No, o tem,da se nočem pogovarjati ob tem. Moč resnice se skriva v eni sami besedi. Saj tako živim - sama v sebi, s seboj, mi trenutno tako ugaja, aha. In toliko sama v sebi, da potem sanjam še O tem. Drugače pa ne živim tako pusto, kot se vidi v sanjah. A rada sem v O-SAMI. Bom rekla raje, da se morajo drugi meni prilagoditi, ker si želim imeti ob SEBI svet - moj svet, ne vsiljivosti drugega – drugačnega. Aha, tako ti praviš za tek, prav… sprejmem. Imam želje, seveda so. V meni. A tako majhne, da jih skoraj ni. So pa…želje… In se ne povzpnem, kajne, se vidi točno, da se zaviram v SEBI, seveda in ne vlagam v trud, da bi kaj storila v tej smeri. Smeri, ki mi je dana, da se na njej učim. Uf, Nace, koliko novih vpogledov Si mi DAL, rada te imam Toliko izkušenj je in so deljene prepričana sem in vedno jih bom delila, ne zapiram se vase. A, ja, je ena in edina, sama, ki pa še ni »izkušnja« zgolj uvid v to, da »lahko«. In, vedno sem bila, čeprav »ni prave preizkušnje« deliti nasvete, ki so v meni, z drugimi, saj ZNAM in VEM, zmorem. Nisem zaprta, v tem pogledu. Izmenjava je že bila in še bo, v pogledih, prepričana sem. EDINO PA KAR JE , »SVET NI ODPRT« ZA VSE TEME. Uf, kako dobro me bereš Grem naprej, utiram si pot. Izkušnje že delim in jih še bom, prepričana pa sem,da bom v naslednjih sanjah, na poti srečala kar nekaj oseb ali pa z njimi napraj,da pot ne bo več tako pusta… hiii <<<moja okolica pa se ITAK veseli moje izmenjave, že sedaj, kaj šele BO! >>> lahko zadnji stavek vzamem kot; aha, a lahko »tole še malo premislim«… hec,… moj odgovor je; SEVEDA SEM ZA TO! In spet; Grem naprej in utiram si pot! Hvala Ti, NACE ! Sonce SI! Mej se prečudovito! Lp Star12 Simsi