Takih prijateljev nimam, kajti ce me nekaj vznemirja to pomeni, da nisva za prijateljevanje. Z mojima dvema najboljsima prijateljicama se poznamo ze od nasega 7-ega leta, pa nas pri nobeni nic ne moti. Zrasle smo z napakami, ki pa, ko si majhen niso vidne. Na stara leta pa je tezko dobiti nove prijatelje, mene npr. dosti stvari moti: Moja nova znanka v Ts kar naprej govori, kako je pozitivna (ze to me moti, da ljudje sami zase navajajo, da so soncni, pozitivni ....), dobro pa pustimo to. Tudi jaz sem videla v njej, da je vedno pripravljena na smeh in veselje. Potem pa sem se tudi malo namrdnila, kajti: kamorkoli sva sli (vedno jaz peljem, oni nima avta, da mi tudi za bencin), jaz vedno vzamen za obe 2 pomaranci, 2 jabolki, 2 banani itd.... Nekega dne pa sva morali ze zjutraj oditi in jo je moz pripeljal do mene pa mi rece: danes sem se pa dobro zalozila s hrano, vzela sem si banano in jabolko. Zame pa nic! Sploh nisem mogla verjeti, da je to mogoce, kajti z mojimi prijateljicami se mi to ne bi nikoli zgodilo (se mi tudi ni, raje smo delile). Torej, z ocitnimi egoisti nimam kaj poceti. Pri starsih je drugace, ko si mlad si vedno zunaj, starejsi ko si pa zacnes ocenjevati in vidis, da niso popolni, kot bi ti hotel. Kdaj je dovolj, da malo posrknejo juho. No, pa kar se tega tice, jaz takoj vsakemu recem, pa cetudi je predsednik sveta, me sploh ne briga. Manjka pa mi tudi malo tolerancije. Dobro bi bilo, da bi odprli kaksno solo. Itak se ne bi vpisala, ampak bi tam najbrz kar zacela uciti. Glede odpuscanaja, nikoli in nikdar, sem zelo zamerljiva. Ce se mi nekdo zameri, ampak ga moram dobro poznati, zame ne obstaja vec, je mrtev. Varam ne in tudi ne prenesem oseb, ki se hvalijo, kako varajo. Kajti tisti, ki vara, vara potem vse po vrsti, ne samo partnerja, tudi prijatelja, kolego .... noc...