zirosi

tale remarque je pa znal streljati kozle: tudi vsaka izgubljena zmaga pomeni zmago manj---tisto, ki je ne bo več mogoče dobiti ali zgubiti zaraven tega pa zmaga ni nekaj, kar dobiš - tako kot slabo prebavo al pa karkoli se že da dobit uživajte!

All other instances of the truthmaker principle are likewise equivalent, given the redundancy biconditionals, to biconditionals not about truth but about the existential grounding of all manner of other things: the flying of pigs, or what-have-you. The concise slogan that every truth has a truthmaker is equivalent, given the redundancy biconditionals, to this infinite bundle of biconditionals that are not at all about truth. So it too is not at all about truth. enjoy!

Ne samo z mojega zornega kota - z mojega zornega kota je vse enako neumno. Drugače sem že vse povedal - poglej nazaj. uživaj!

Mlek je za teleta al pa za otroke! zaravn čaja pa šnopc najboljš paše uživajte!

Zaradi česa pa so dovoljena poživila? Ali pa morilski treningi? V vsaki tekmi se tekmuje za zmago, seveda bodo tisti, ki niso sposobni zmagati, govorili, da tekmujejo zaradi tekme in da je pomembno sodelovati in podobna sranja, vendar pa je to samo oblika zavajanja samega sebe. Obstaja pa pri slovencih še neka čudna logika povprečja, kjer je po hlapčevsko potrebno potolči vsakogar, ki se dvigne nad povprečje. Del takšne logike je lepo razviden iz nekaterih postov v tej temi, še več je pa tega drugje (lep primer je šolsko zaničevanje "piflarjev", uveljavljanje pri delu in podobni primeri). Zato fantje ne se slepit pa si lagat, res je, da ne mormo biti vedno zmagovalci, vendar pa se zaradi tega ni treba smešiti al pa programirati s takšnimi prepričanji. Zmaga je cilj zato, ker to ni nekaj lahkega, ker je največ, kar lahko na posamezni tekmi dosežemo. Kdor pa si želi samo sodelovanja, naj se raje priključi v kakšno pleh muzko ali pa pevski zbor - tam je sodelovanje na prvem mestu, pa še ti znajo včasi biti zelo tekmovalni. uživajte!

minljivost uživajte!

Mogoče je pa ozdravljal zdrave? uživajte!

Sam da prežwimo! uživajte

Dandanes je duhovnost največkrat nekaj, kar se lahko primerja s tem, kar pride iz riti namesto klobase. Obstaja pa še drugi nivo - tisti, ko pričakujemo, da bo iz riti prišlo nekaj duhovnega pa so naenkrat gate za zamenjat. Če bo šlo tako naprej bo od duhovnosti ostalo zgolj slednje. uživajte!

Temu se reče vrednotenje - osebno me ne moti, če nekomu več pomenijo porazi kot zmage, vendar je pač to njegov način vrednotenja ali okusa - o okusih pa se ne razpravlja. Vendar je pri tem dobro dodati še besedico "zame". Mene pri tem ne zanima toliko, kaj je komu pomembnejše, temveč kaj je po svojem bistvu prej: in tu je moj odgovor, da je zmaga ontološko pred tekmo. Zmaga je namreč kljub svoji relativnosti vedno merilo uspeha ali neuspeha. Za nekoga je uspeh že to, da se pojavi na štartu maratona, za drugega, da pride na cilj, za tretjega pa samo zmaga. Samo za enega pa lahko rečemo, da je zmagal. uživaj!

In, kako naj bi to izgledalo? Mogoče remi? Prekinjena tekma? Vojna recimo ni tekma (vsaj ne v športnem smislu) - v vojni ni pravil (pustimo zdaj nesmiselne konvencije, katere so namenjene zgolj samim sebi) in tam ponavadi nekdo zmaga. V vojni je lahko za posameznika zmaga že to, da je preživel, ne glede na to, da je njegova stran izgubila. Dialektika. Če lahko rečemo, da spadajo tekme v širši razred iger (pri katerih bistveni element ni vedno zmaga), so vse tekme opredeljene z zmago in določenimi pravili, medtem ko lahko za boj ali vojno rečemo, da ju ne opredeljujejo več nobena pravila, razen zmage. Lahko tudi rečemo, da je vojna dobesedno smrtno resna tekma, kjer zmaga odloča o življenju in prživetju. Zmaga je širši pojem kot tekma: vsaka tekma ima nek določen cilj, ki je bolj bistven - zmago, vendar pa je pot do tega cilja opredeljena s pravili. O zmagi pa lahko govorimo tudi tudi tam, kjer ni takšne tekme. Tudi če gremo v zgodovino (in zanemarimo američane) lahko vidimo, da so se tekmovanja razvila predvsem iz bojevniških veščin, vendar pa so za lastno varnost morali uvesti določena pravila, da se ne bi pobili kar med seboj. uživaj!

U Lublan geodetski zavod... d.d. pa un zavo za zdravstveno zavarovanje - ti dobijo plačo za to, da gledajo... pa še bi se kaj našlo (de ne bi o ostali državnih zavodih in pisarnah govoril) uživaj!

Le vkup, le v kup uboga gmajna, heja hejo...

Seveda marsikdaj ni bilo realnih možnosti za zmago, kar pa ne pomeni, da sem tekmoval zgolj zaradi tekme. Če sem dal od sebe vse in še več pa nisem zmagal, se nisem preveč sekiral. Če je dilema, kaj je pomembnejše, tekma ali zmaga je odgovor ontološki, da zmaga, saj je zmaga konstuitutivni element vsake tekme in skoraj vseh iger. Če nekateri postavljajo tekmo pred zmago, je to njihov problem, saj si večinoma nočejo priznati, da pač niso dovolj dobri. Je pa dobro ločevati med borbo in tekmo - tekmovati ne moremo s samimi sabo, lahko pa se borimo: lahko stopimo v vojno, tam (v vojni in ljubezni, kjer gre za osvajanje in zmagovalec v vojni je ponavadi tudi tisti, ki postavi nova pravila) pa ni več pravil. Tu se moram strinjati s tem izrekom: Zmage človeka, ki je premagal samega sebe, ne more spremeniti v poraz niti bog. (Buddha Sakyamuni) uživaj!

Peticija: http://www.infopeka.org/peticija/ uživajte!

Načeloma ne tekmujem v skupinskih športih, če tekmujem, sem med boljšimi. V skupinskih športih je zmaga lahko samo skupinska - rezen pri pretepih in v vojnah. Tekmoval sem v športnem plezanju, lokostrelstvu, atletiki, pikadu, polaganju rok... Tekem že dolgo ne štejem več. Tudi, če zmagi rečeš primerjava, še vedno tekmuješ zanjo. uživaj!

Ko smo že pri privilegijih, tisti redno zaposleni lahko pričakuje plačo vsak mesec, regres, trinajsto plačo, bolniške... in za to določeno stopnjo varnosti plača tudi večje davke. Prispevki so nekaj drugega - jeba je pač v tem, da so obvezni - ampak za to niso krivi ne študentje, ne tisti, ki služijo prek avtorskih honorarjev. In tudi ta, ki ni zaposlen, si mora zagotoviti zdravstveno in socialno varnost. Kar se mene tiče mi je popolnoma vseeno tudi, če se študentsko delo ukine, bomo pač šibali vzporedno ekonomijo. Dejstvo je, da lep odstotek teh, ki so zaposleni, ne zasluži svoje plače, kar vem iz lastnih izkušenj, saj je moja efektivnost, ker sem plačan po učinku vsaj petkrat višja od tistih, ki so zaposleni, poleg tega, da za mene ni potrebno plačevati nobenih dodatkov, regresov, trinajstih plač, zavarovanj, stebrov, prevozov... Če bi delal samo toliko, kot delajo zaposlenci mi največkrat ne bi ostalo niti za pir. Zato se mi zdi to govorenje o izenačevanju precej butasto, nekoga, ki je najemna delavska sila in lahko danes dela jutri pa ne, ne gre izenačevati samo po tem, koliko zasluži. uživaj!

Za samo sebe - brez zmage ni nobenega tekme. Zmaga je osnovni smisel vsake tekme, smisel, ki je vpisan v osnovo, v bistvo. Tekmujemo lahko samo na isti tekmi, s temi, ki tekmujejo. Menda ne moremo tekmovati s sodniki ali gledalci ali mogoče s čim drugim?? Pojem zmage ni nikoli ohlapen. Lahko je relativen - ni pa ohlapen! Če gre za to, biti boljši - zakaj biti boljši? Mogoče zato, da bom naslednjič še boljši?? In zakaj?? Zakaj biti boljši, če ne zato, da na koncu zmagam? In nikjer nisem napisal, da je edini rezultat zmaga, lahko pa napišem, da je zmaga tisti rezultat, po katerem se merijo ostali rezultati - zmaga je osnovno merilo vsake tekme. uživaj!

A si ziher, da tudi ostali tako razmišljajo? Po moje večina verjame, da jim bo nekoč uspelo. Glede na to, da so vsi skupaj na razliki parih sekund, dvomim, da je med njimi kdo, ki samo sodeluje. (lahko pa kdo razmišlja podobno kot moj stric: "Jest mam šest razredou osnovne šule, jest lahk še zmerej študiram, kej boste pa vi, ki ste že use šule skuz dal?") uživaj!

Po mojem mnenju tile naši košarkaši in fuzbalerji v večni primerov ne zaslužijo svoje plače - glede nato, da delajo na področju, ki jih veseli in imajo dobro plačo, bi človek od njih vsekakor pričakoval več učinka. uživajte!

Bistvo vsake tekme je zmaga. In tisto, da je važno sodelovati, ne pa zmagati, je za luzerje. Tekma ali igra, če hočete ima svoja pravila - in tekmuje se vedno za zmago. Predstavljajte si tekmo, kjer bi vsi hoteli biti v povprečju - tudi tam bi bil nekdo bolj povprečen od ostalih. Ali pa tekmo, kdo bo večji poraženec - ziher bi bil nekdo bolj zadnji od ostalih. Izbira tekma ali zmaga je torej izbira, če izberemo tekmo, naj bi tekmovali za zmago. Drugače nimamo na tekmi kaj početi. uživajte!

Kolikor vem so miselni vzorci, kvantne pretvorbe, preko informacijski zapis etc. vse precej čutne zadeve. Vsaj zame so. Pa tudi tega, da čarovnic ni nisem nikjer zapisal, čarovnice vsekakor so, še več je pa tistih, ki samo verjamejo, da so. Kar se mene tiče, je lahko že vsaka baba z metlo čarovnica, preden bi priznal, da zna tudi čarati, pa bi zahteval vsaj kratko demonstracijo letenja - pa ne od zgoraj proti tlem, temveč od tal proti nebu. Drugače pa ni problema. uživaj!

Pa stopimo malo v stran: Metafizika razen te iz šarlatanskega slovarja prepisane definicije, nima nič skupnega s parapsihologijo. Kolikor vem, naj bi bila parapsihologija nauk, ki se ukvarja s proučevanjem psiholoških vidikov jasnovidnosti, telepatije in podobnimi rečmi. Medtem ko naj bi bila metafizika tista filozofija ali filozofska disciplina, ki razglablja o biti in dejanskosti, o temelju in naravi vsega obstoječega. Ko torej pišeš o nadčutnem, imam močan občutek, da ne veš, o čem pišeš, oziroma se mi postavlja vprašanje, če je sploh možno postavljati kakršenkoli resen nauk o nečem, česar ne moremo tako ali drugače čutiti oziroma si vsaj predstavljati. uživaj!

Andres, prava baba ima en zob in en jošk uživaj!

IN VAGINA KARITAS