Nekaterih stvari mu nisem povedala pravočasno... Kot ponavadi. Vsi tisti najini sprehodi, čajčki, pogovori... Zdaj razumem. Bil je edini, do katerega sem čutila spoštovanje. Drug drugega sva imela za nekaj posebnega, vedela sva, da ni brez pomena, da sva se spoznala. Še nikoli nisem imela prijatelja, ki ne bi hotel od mene ničesar, popolnoma ničesar. Stal mi je ob strani, si vedno vzel čas kljub prezaposlenosti, me podpiral in mi delal ogromne usluge, ne da bi karkoli hotel v zameno. Nisem se hotela soočiti sama s sabo, nisem hotela sprejeti, da na njega gledam drugače kot na ostale ljudi. Med nama je bila močna seksualna energija, a na fizičnem nivoju se nikoli ni zgodilo nič. Zdaj mi je pomagal razumeti. Pogovoril se je z mano in zdaj razumem, zakaj se ni smelo nič zgoditi. Nisem bila sposobna pobegniti svojemu vzorcu. Seks pomeni konec. Seks pomeni, da sem dobila, kar sem hotela, dosegla sem cilj in zdaj grem naprej izpolnjevat druge cilje. Brez oziranja na čustva drugih, klice, sms-e, maile, prošnje in prosjačenje. Naj ostane lep spomin, sem ponavadi odgovarjala. On je videl skozi mene, poznal me je bolj kot sem se poznala sama. Prenašal je moje izpovedi, stal mi je ob strani ob slabih dneh, nevsiljivo in z občutkom mi je dal vedeti, da ni prav, kar delam, a da mi kljub temu stoji ob strani. Veliko lažje bi bilo, če bi se že enkrat poseksala in končala najin nedefiniran odnos. Tako bi lahko jaz brez slabe vesti zbežala stran in ga pustila za sabo. Tako pa mi nikoli ni dal razloga, da bi šla. In še vedno je ob meni, še vedno me posluša, ko me nihče drug ne razume. On me razume in spoštuje in mi pomaga, čeprav ne naredim vedno vsega prav. Končno znam ceniti to, kar imam in vem, da boljšega prijatelja verjetno nikoli ne bom imela. Čeprav pravzaprav niti nisva prijatelja, ampak čisto nekaj drugega. Vem, da bom spoznala še ogromno ljudi, zaželela si jih bom, dobila jih bom in jih pustila za sabo. A njega nikoli. Hvala ti