Jutro Kriza, kar mal prevec dobre volje sem, ze na evforijo meji Sem se uspela sele ob pol 12h iz postelje skobacat, pa se to zarad telefonskega klica.. Sva z bivsim ugotavljala kako je svet majhen in se zmenla, da greva ta teden skupaj obiskat (on punco, jaz frenda) v Izolo.. Da dokoncam zgodbo tega tedna.. V ponedeljek prisla v Zicko.. bila cel dan zivcna in pogledovala na mobite, ki pa itak ni delal, ker ni signala.. pol zvecer dojela, da sem smotana, ga odnesla v torbo in ne vec pogledala do cetrtka zvecer.. ne mobitela, ne ure. odklopila sem se, totalno, zazivela s tistimi 20 umetniki tam.. Spila bolj malo (mi ni blo..), pokadila malo vec, sprobala kukije, kiparla, narezala enormne kolicine cebule, se pogovarjala, pela, zurala,... in ja.. srecala samo sebe dojela, da imam nekoga ob sebi samo zato, da ga pac imam, da se imam h komu za stisnit in potolazit, ce sem slabe, pa za dol se dat kadar rabim.. ampak, da ne vracam tako, kot bi morala.. da dejansko nisem zaljubljena, da v bistvu ne cutim kaj dosti.. da ga v stirih dneh nisem pogresala, se pomislila ne nanj v bistvu.. in sem v petek se dobila na kavi in se nehala igrat.. in sla takoj za tem nazaj in se vrnila v raj se do sobote. In danes se zbudim.. in ugotavljam koliko lazjo se pocutim pa da se mam rada pa da je zivljenje fajn zdaj grem pa po Tristancka... in na kosilo domov..