Tamburin

P.S.: Menim, da bi morali zločince dati v kako popravljalnico ali bolnišnico, kjer bi psihiatri ali kaki drugi specialisti ugotovili, od kod v teh ljudeh ta pokvarjenost, in odpravili vzrok za zločinska dejanja... *******************

Sem ZA evtanazijo (ko si trpeči človek želi umreti), vendar bi morala biti pod strogo kontrolo, da ne bi prišlo do zlorabe. Sama še nisem tako zelo in prezupno trpela, da bi vedela, kako se človek, ki si želi umreti, dejansko počuti. Si pa mislim, da nekdo, ki živi, samo da živi (oz. životari), si smrti res želi, da ga reši brezupnega trpljenja. Mislim na tiste ljudi, ki so tako hudo bolni, da jim ni več pomoči, in samo še neznansko trpijo. In zakaj mu ne bi pomagali? Saj medicina tudi "pomaga", da človek pride do takega trpljenja - z zdravili! Če bi pustili naravi svojo pot, bi taki ljudje že zdavnaj umrli po naravni poti. Tako pa z zdravili ustavijo razvoj bolezni, ki vodi v smrt, ozdravijo pa ne... Torej, zdi se mi prav, da se skuša človeku pomagati ozdraviti. Vendar če ni več pomoči in nobenega upanja, in če si trpeči človek želi samo še čimprej umreti, naj se mu pomaga tudi umreti. O kaznih pa si mislim to: Če človek naredi zločin, je z njim nekaj narobe in bi ga morali "popraviti". Zapor ali smrtna kazen ne naredi nič koristnega za družbo, kvečjemu škodi. Zločinca ne popravi, lahko ga kvečjemu še bolj pokvari, še posebno če zločinec nima občutka (vesti), da je kaj zagrešil. In v večini primerov najbrž nima tega občutka, ker če bi ga imel, ne bi storil zločina - ker ne bi bilo nič narobe z njim. Če pa človek nima občutka, da je naredil nekaj slabega, in je kaznovan z zaporom, pride iz zapora še hujši... maščevalen, ravnodušen do družbe... Tako kot če kaznujemo otroka, ne da bi se otrok zavedal, kaj je naredil narobe. Postane še bolj poreden, uporniški... Če pa ve, da ga je kaj polomil, sprejme kazen ali grajo brez upornega joka in užaljenosti. In drugič ne bo ponovil napake. Vendar otrok je otrok - ni pokvarjeno bitje. Odrasel človek, ki naredi zločin, pa je pokvarjen, zato ga je treba POPRAVITI. Zaporna kazen ga samo še bolj pokvari, smrtna kazen pa tako ali tako ne zaleže - po njej je za zločinca vsega samo konec, v družbi pa ostane dvom, če je bila ta kazen sploh pravična. Pred kratkim sem se pogovarjala s človekom, ki se je letos vrnil iz zapora, po prestani 4-letni kazni. Moram povedati, da se prav nič ni popravil - njegovo razmišljanje... Kvečjemu obratno (kot sem že zgoraj opisala). Poznala sem ga namreč že pred njegovim zločinom in menim, da sedaj še bolj negativno razmišlja. Iz zapora so ga spustili 3 mesece prej. Zelo ravnodušno mi je povedal: "Proti koncu se moraš lepo obnašati in se delati, da si O.K., pa te spustijo mal prej ven." GROOOZAAA!!! *******************

Na hitrco sem preletela vse te vaše odgovore in ugotovila, da v večini pišete o ljubezni med dvema, med katerima je velika razlika v letih. No, sama nimam take izkušnje, oz. pardon - lažem! Ko sem imela enih 20 let, sem res hodila z enim 14 let starejšim od mene, a se ni obneslo. Pa ne zaradi starostne razlike - vseeno se ne bi obneslo, ker tip ni zame... Nekaj drugega sem hotela napisati, in sicer o PRIJATELJSTVU med dvema različno starima. Imam res dobro prijateljico, ki je od mene starejša 29 let! Prijateljujeva pa že cca. 10 ali še kakšno leto več. Lahko bi mi bila mama, a ne? ...In glih v tem je najbrž keč! Namreč: Imam mamo, s katero se nisva nikoli razumeli, nikakor. Totalno sva si različni v vseh pogledih. Jaz levinja, ona vodnarka... Zato sem vedno pogrešala MAMO, materinsko ljubezen, razumevanje... In ko sem spoznala to gospo, sem v njej (ki je tudi levinja, tako kot jaz) našla tisto MAMO, ki sem jo vedno iskala. Še vedno jo vikam zaradi starostne razlike in ker mi sama nikoli ni rekla, naj jo tikam. A to me sploh ne ovira - kljub temu se lahko z njo o prav vsem pogovarjam in ji lahko vse zaupam, kot najboljši prijateljici. To pa je možno samo zato, ker je ona tako razgledana in kljub letom ni starokopitna. Vesela sem, da imam tako prijateljico! Tole je za njo, čeprav ne bo videla, ker nima računalnika: http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_kisses.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_kisses.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_kisses.gif Tudi ona mi je že večkrat rekla: "O, da bi bila ti moja hči!" Sama ima namreč 2 sina, ki ju ima seveda zelo rada, vendar si je v sebi najbrž vedno želela imeti tudi hčer... Tako je to: eni se pač rodimo napačnim staršem. Če bi si starše res sami izbirali (kot eni trdijo), bi bilo vse drugače. Ne verjamem, da smo mazohisti in si sami izberemo starše, ki nam ne ustrezajo. Hvalabogu pa si lahko sami izberemo PRIJATELJE! http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_approve.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_wink.gif Tamara *******************