Tokrat sva res zabluzla, pa čisto nenamenoma, očitno se ne znam prav izrazit ali pa povem premalo, da bi se lahko prav razumela. Veš, tudi jaz si namreč želim, da bi moj mož ob takšnih trenutkih ostal z mano oz. obratno, v tem trenutku sigurno čutim, da bi jaz ostala z njim...........poanta je v tem, da je bilo preveč lepih besed, preveč besedičenja, kako bi vsi brez vsakih zadržkov ostali z nekom, ki bi postal invalid, iznakažen ali karkoli pač..............realnost pa kaže drugačno sliko, hotela sem le spomnit, da vse ni tako belo in črno in da se dejansko odločimo šele takrat, ko smo zares na razpotju, hotela sem povedati tudi, da če z nekom ostaneš, ostani zaradi sebe in njega, ne pa zato, da bodo drugi dobro mislili o tebi.......skratka, to je tema, o kateri je težko debatirat tako preko računalnika in verjetno bi sicer prišla do neke skupne točke..........me pa zelo veseli, da tako trdno braniš svoje stališče, a tudi jaz moram svoje, saj se trudim, da bi za tem kar rečem, tudi stala.................pa brez zamere..........