zanima me če je po vašem možno, da se človek, ki so mu doma ves čas ''prali možgane'' z neko dejavnostjo (npr pri vrhunskih športnikih), zaradi katere se je moral odreči vsem ostalim stvarem, ki bi ga morda lahko zanimale in se nehal že v otroštvu razvijat na drugih področjih in tako ostal nekako ''nebrihten'', npr. na nivoju 10 letnega otroka, še lahko spremeni in postane bolj razgledan, če bi to dejavnost (s katero se ubada 24/7) zamenjal z ''normalnim'' življenjem? da bi končno nehal biti marioneta in začel dejansko sam slediti svojim ciljem, sanjam, ne pa živeti kot starši hočejo? se lahko nekdo v kasnejših letih sploh spremeni po tolikšnem času ''življenja v samici'' pod budnim očesom staršev? kako vi gledate na to, da nekateri starši tako vplivajo na otrokovo življenje? ga lahko v tako hudih primerih res tudi dobesedno uničijo s tem, da mu sami na nek način vcepijo drugo identiteto? upam, da vas vprašanja niso preveč zmedla in upam, da bom dobila kaj odgovorov. lp
