Alan_New

Pizda, narobe sem napisal. Se opravičujem. Torej, telesa ukrivljajo tkanino prostor-časa in s tem povzročijo gravitacijo. Gravitacija je ukrivljenost prostora in časa. Vse ostalo pa je prav. Pospešek je še ena taka zadeva, ki ukrivlja prostor in čas. Einstein je poštekal, da sta pospešek in gravitacija ekvivalentna, zato je lahko pogruntal to o ukrivljenju prostor-časa.

A to misliš na sliko, ki si jo pripel? Ha, zdaj pa bom napisal, kar je pogruntal mojster Einstein (in kakor ga jaz razumem). Gravitacija ne vpliva na maso, temveč na tkanino prostor-časa -- jo ukrivlja. Večja kot je masa telesa, večja/globlja je ukrivljenost. Fotoni tudi šibajo po tej tkanini in če poti skozi vesolje pridejo v ukrivljen prostor-čas, mu ti spremenijo smer, ga potegnejo k sebi, četudi je ta brez mase. Črna luknja pa zelo ukrivi prostor čas, zato požre tudi svetlobo izza dogodkovnega horizonta. A si to napisala mogoče v povezavi z omenjeno M-teorijo? Se pa strinjam z nimbusom, da tako deluje marketing.

Samo to mora biti nekaj izrednega, če črna luknja, kot vemo, potegne še svetlobo vase. Come to the Dark Side! In to je tisti čar! Si pa ne predstavljam, da bi bil fizik in se ukvarjam s tistimi enačbami in izračuni. Še navor sem komaj štekal v srednji šoli, pri elektriki sem pa sploh zmrznil. Sem naredil samo zato, ker me je imela profesorica rada. Sicer pa... Meni se zdi, da se ti fiziki vedno bolj približujejo Božanskemu, pa naj so še taki ateisti...

Tinkara Kovač - Down Under

Saj to neznano je ves point.

http://www.lunin.net/forum/index.php?showtopic=7456

Curek iz črne luknje? Kako pa je prišel "ven"?

Sem tako navdušen, da sem kar odprl novo temo. In to čvekarsko temo. Najprej povzetki: Misli morda res šibajo hitreje od svetlobe. Ampak pazi: foton nima mase, pa gre samo absolutnih in nespremenljivih (v vakuumu) 300.000 km/s in nič več. http://imagine.gsfc.nasa.gov/docs/ask_astr...ers/960731.html

Meni tudi. Fenomenalen in praktičen zaključek ima.

Aro in Neko http://ubuntero.org/alan/files/-1/139/29012008137_1.jpg

Moji beštji pa vege briketi ne ustrezajo. Ima dvojno in mehko blato in dlaka se mu suši.

Videl sem, da skoraj vsi delamo bistveno napako, ko se konča razmerje. Namreč, vsakič se zgodba ponavlja, le navajeni postanemo na konec razmerja, pa se nam zdi lažje prenesti nasledji konec. Ampak ali smo res razčistili in se ozdravili? Ko je konec razmerja, dajemo poudarek bivši/bivšemu, torej konkretno osebi, ki je bila z nami. Navidezno razčiščujemo s to konkretno osebo, a ko pride nova -- vse se ponovi še enkrat od začetka in potem na koncu razčiščujemo s to novo osebo. Mislim, da je point v tem, da razčistimo ob konkretnem koncu razmerja z vsemi -- s konkretno osebo in z vsemi drugimi, ki še bodo prišli v naše življenje. Spoznati je pametno zakonitosti razmerij in kaj sploh je raz-merje (od-nos), kaj je stik, kaj je zaljubljenost in kaj je ljubezen, kako se prepletata in v čem je razlika. Trik je pa v tem, da ko to spoznaš in dojameš, se ne moreš več smiliti sam sebi -- v tem pa, priznajmo si, uživamo.

Misli so res neskončne in kaotične. Zakaj je treba za vsako misel odpirati novo temo?!

Saj, se morajo znajti. Po drugi strani pa tisti, ki je vzgojil v redu psa, bo imel velike možnosti tudi otroka z enakimi prijemi dobro vzgojiti. (Da pa ne me bi zdaj slučajno kdo razumel, da trdim, da tisti, ki nimajo psa, ne morejo v redu vzgojiti otrok! )

Evo, spet bom "zakompliciral". Pozdravljam, da otrok raste z živaljo, a to ne pomeni, da če je žival v hiši, je bila podarjena otroku! Vendar pa morajo biti stašri zraven in spoznati se morajo na pasjo psihologijo, ker psi po navadi imajo dojenčke in otroke za sebi podrejene in jih ne spoštujejo zares. Lahko se z njimi igrajo, a do določene meje. Če se to razume in obvlada, potem lahko pes zaradi mene spi tudi z dojenčkom v postelji in bo sploh dobrodošlo otroku in staršem.

Ne gre za kompliciranje, Mačona, čeprav je res tako videti. Gre za natančnost. In niti ne za besede, temveč dejanja. Zakaj me je Porny lahko takoj poštekal, drugi pa mislite, da se hočem kregat in komplicirat?

Ne vem, kdo je Alen tu na forumu, a verjetno misliš name. Sicer pa pusti stat. Če ne vidiš kaj ti pravim in nočeš poštekat, se bomo res samo kregali tukaj, kar ni moj namen.

Saj o tem tudi je debata. O hišnih ljubljenčkih, ki niso igrače, ki bi se podarjale otrokom.

Saj to, da nimam otroka nima direktne veze s tem, o čemer govorimo. Vsaj jaz ne vidim, kako bi to vplivalo na moje trditve. V naravi, ko pa sem v mestu pa žal samo po asfaltu in po zelenicah, kolikor jih je. In za njim veselo pobiram smrdeče dreke.

Nimam otrok, imam pa psa. Pa ne kje zunaj v boksu ali na verigi, temveč v hiši/stanovanju.

Ko si v kurcu, se lahko izvlečeš ven. Tvoja pesem me je spomnila na neko staro mojo: BOLNIK Bolan sem med bolanimi ljudmi in gledam naokoli z zaspanimi očmi. Rad bi ozdravel in zažgal plevel. Nič v meni ni več pristno, vse zlagano je in nekoristno. Rad bi zaživel, laži spremenil v pepel. Zavedam se stare te bolezni in iščem v sebi vir ljubezni. Rad bi polno ljubil in se v življenju uril.

Ko pride opustitev mesa po razvojni poti, ni nujno, da veš, v kaj se spuščaš. Življenje je itak eno stalno presenečenje.

Tudi res. Samo moj pes je ultrasmrdljivo prdel tudi, ko je jedel samo vegetarijansko hrano.

Nisi napisala, da otroka navajaš na žival, kar pozdravljam, ampak da je otrok dobil to žival. Je razlika. O psu pa sem tako sklepal iz tvojega opisa. Na splošno je zame neodgovorno podarjati živali, če se z obdarjencem nismo prej zmenili in se prepričali, da bo ustrazno skrbel za žival. Se ti zdi moj odziv neprimeren in obsojajoč? Poskusi objaviti isti post na forumih pesjanar.si ali mojpes.net. Kako bi se ti šele tisto zdelo! No, saj nimam čisto nič proti tebi, samo gobca nisem hotel držati zaprtega.

Znanstveniki so božji glasniki.