Veš, kaj pa mene žalosti? Kako je uspelo tobačni industriji narediti odvisne toliko ljudi, ker so imeli ti ljudje čustvene težave in so jim ponudili cigareto v tolažbo, in zdaj še vedno tripajo na tem, namesto da bi poštekali, za kaj gre. Žalosten sem, ko vsak dan gledam starše in nekatere prijatelje in znance, kako se ubijajo s tem strupom, ker se ne upajo soočiti z svojimi težavami in nehati kaditi. Potem pa ti izvlečejo na tone izgovorov, zakaj kadijo. In če so že dovoljeni cigareti, naj dovolijo še travo, heroin, kokain in druga sranja. Droga je droga, ena bolj škodi, druga manj. Saj, "najbolje bi bilo kar umret, izginit iz tega z rožicami in srčki postlanega pekla." Pa dajmo. Smoke on!