Še dobro, da se je pojavil že pred 500 leti -- bog ne daj, da bi se pojavil danes. Pa itak ga ne bi priznali. Našli bi na tisoče citatov, ki bi "dokazovali", da to ni in nikakor ne more biti Krišna. Kakor da bi vas moral vprašati za dovoljenje, ali naj se pojavi ali ne. Podobna zgodba je z Jezusom in krščanstvom. Vse mora biti v neki daljni preteklosti, da so stvari lahko nejasne in polne raznoraznih interpretacij, da se lahko pojavi kakšen močan ego in razglaša, da je edino njegova razlaga avtentična. Tipičen vzorec, ki se pojavlja v raznih religijah: vse pomembne stvari so se že zgodile v daljni preteklosti ali pa se še bodo v prihodnosti, v sedanjosti pa ti ne ostane drugega, kot da verjameš (veruješ) v stvari, ki so se in/ali se bodo še zgodile. Da pa bi se v sedanjosti pojavil avatar -- bog ne daj, saj to vendar ne gre! Kaj bo potem z mojo vero? Zato morajo taki biti takoj diskreditirani na tisoč in en način. Na milijon in 153 načinov. Slavo pa bodo vedno poželi duhovno in politično neoporečni guruji ali samooklicani avatarji, ki ne delajo težav in ki tako ali drugače niso problematični. Ah, konformizem, kako radi te imamo. Tudi v duhovnosti. Sploh v duhovnosti.