Odlično povedano. Kdo sem jaz? ... kot da je to tako lahko. Sem vsa vsebina, vse pizdarije, anomalije, perverzije, genialnost, ljubezen, altruizem, itd., ki jih nosim v sebi, v svoji duševnosti in telesu ali sem kaj drugega? Me definira vsebina in se ji moram podrediti? Zakaj pa bi moral recimo pedofil prikrivati svoje iztirjene nagone, samo zato ker družba ne dovoli takega početja in nasploh ni v redu? Ne enačim pedofile in homoseksualce, ampak princip je isti pri vseh možnih seksualcih: nekaj je v notranjosti kar vodi človeka in tisto se hoče uresničiti, zaživeti. Kateri vsebini bomo dovolili uresničenje in kateri ne, je pa naša odločitev, naša izbira, pa naj bo zavedna ali nezavedna. Zato se strinjam s kuvrtatom, da je homoseksualstvo izbira in dodajam, da se to nagnjenje lahko preobrazi, kakor se lahko preobrazi bolj ali manj vsaka vsebina, ki jo nosimo s sabo. Seveda lahko to preobrazbo stori samo tisti, ki mu je to v interesu. Prisila ne pride nikakor v poštev. ale`74, E.C.-jev citat pride zelo prav. Samospoznanje. Kaj pa če se lotiš te poti (če že ne hodiš po njej) in spoznaš stvari, ki se ne skladajo s tvojimi prepričanji?