jabolček

Meni je pa ravno njen naglas bil všeč Ok, vloge so bile meni itak vse bolj ali manj tako- tako (saj govoriva verjetno o lwordu,ne?)... malenkost je mogoče amazonkasta, ampak me to ne moti še vedno mi je ful ženstvena...

Zelenjavno juhico pa sirove štruklje, pa solatica, seveda- brez nje skoraj ne gre- all made by me

Karina Lombard, what a woman

Spat hodim med 23 in 1 uro zjutraj. Če ne morem it spat, ko sem zaspana, postanem zelo zoprna- kot kakšen dojenček Po približno deveti uri zvečer itak sploh nisem produktivna. Nevem, kar dol mi vse pade Skratka, zame so jutra

Lasje mi pomenijo dosti. Dajejo mi občutek privlačnosti. Verjetno zato, ker ljudje pri meni najpogosteje opazijo dvoje in eno od tega so lasje. Če bi jih izgubila bi se (vsaj nekaj časa, dokler se ne bi navadila) gotovo počutila golo Imam dolge, blontne, rahlo skodrane, goste lase- po potrebi oziroma želji jih pa tudi zravnam na vsake toliko. So mi všeč tudi ravni lasje, ki so bolj krhki, lepše padejo... ampak na drugih- zase si nisem nikoli želela drugačnih las. Tudi si jih ne barvam, ker se mi zdi škoda uničevati lase, pa itak to ni zame- sem bolj natur punca Kar neko pravilo je, da se ob pomembnih prelomnicah, spremembah v življenju, zgodijo tudi spremembe na glavi, kot nek pokazatelj teh sprememb. Pri meni se to ni nikoli zgodilo. Lahko bi torej rekla, da so lasje ena stalnica v mojem življenju, ki so preživeli vse spremembe Uf, sem zdaj zafilozofirala o laseh

Jutra so samo moja in jih vedno maksimalno izkoristim. Nimam problemov z zgodnjim vstajanjem, pravzaprav se celo rada zgodaj vstanem in začnem dan lepo mirno in ne v neki naglici, ker sem potem še cel dan živčna, napeta, nemirna... Vstanem pred boljšo polovico, si pripravim zajtrk, skuham kavo, rešujem križanke ali kaj prebiram in enostavno uživam svoj mir vsaj eno uro preden se vsi spravijo iz kome. Jutra so moj čas za mojo meditacijo Cel dan je odvisen od tega, kakšna so jutra- če že zjutraj zabluzim je cel dan bolj bljak Aja, pa zjutraj si izredno rada prepevam in imam zelo zanimive prebliske- skratka možgani so naštimani na maksimum

Sonce v škorpijonu, luna v devici, asc v biku

Definitivno je to temna, grenka čokolada, pa extra small rokavičke, pa marjetice, čokolino,pa črtalo za oči (se sicer ne lišpam, ampak to je kar obvezen del mojega obraza), pa interspar... da ne naštevam naprej, da ne bo izpadlo, da mislim, da je bil cel svet narejen le zame

Vzela bi nož,pa še kakšen švicarski nožek, da bi lahko kaj pametnega postorila, pa mojo punco, pa čokolado , pa vsaj kakšno vžigalico, pa eno posodo, morda kakšen pribor... pa oseben dokument, za vsak slučaj

Nisem se mogla odločit, koga bi citirala, pa sem šla kar na začetek. Poskušala bom biti kar se da strpna in tolerantna, čeprav bo težko in čeprav nisem tega zasledila ravno v vseh objavah. Predvsem sem zasledila protislovnost. Skratka, da začnem. Homoseksualnos NI to, da se je nekdo povzpel nad družbene norme. Še nikoli nisem slišala , da bi nekdo rekel, jaz pa sem nad družbenimi normami, oziroma hočem to biti, pa bom homoseksualec... Vsi si želimo biti normalni oziroma sprejeti kot taki, kot del družbe in če imaš res toliko homoseksuanih prijateljev bi to že morala vedeti. Mislim kakšno razmišljanje- če hočeš biti drugačen, pa bodi Bistvo homoseksualnosti ni to, da si nekdo želi biti drugačen, niti da sebe smatra kot nekaj drugačnega. Boš presenečena, če boš vprašala svoje številne prijatelje, ko ti bodo odgovorili, da se večina njih počuti povsem normalno! Družba je tista, ki jih hoče narediti za drugačne. In razlog za poroko je torej tudi simboličen- da bi bili obravnavani kot enaki. Ok, pa to o starševstvu. Madona sveta, samska mati lahko posvoji otroka, dve ženski pa ne... A mi lahko kdo tukaj razloži logiko in kako se nevemkatere naravne sile tukaj prepletajo?! Pa še nekaj , nismo v srednjem veku in govoriti tako starodavno o očetu in materi se mi zdi porazno za neke odprte ljudi, ki kao nekaj sprejemajo ampak le pod pogoji Kakšno sprejemanje je že to? Da sami pred sabo in drugimi izpadete navidezno liberalni... Dajte rečt odkrito in naravnost- to ni naravno, niti normalno, ta folk se mi gabi, pa bo stvar rešena, ne pa hinavit nekaj brezveze. Dandanes , ko vemo že precej več o družini in njeni dinamiki, kot so vedeli včasih, ne uporabljamo več "očeta" in "matere", temveč očetovska in materinska VLOGA. Za to pa ni pomembno kakšen je spol. Potem ste verjetno tukaj tudi proti, če mati dela in vzame oče očetovski dopust, ker otrok potrebuje mamico... Otrok potrebuje človeka, kakšnega spola je pa ta človek pa otroka bolj malo briga. potrebuje nekoga, ki bo zadovoljil njegove osnovne potrebe, kot so lakota, varnost, tplina... in včasih lahko to moški naredijo bolje kot kakšna ženska. Pa ne mi zdaj začeti kako je dojenje pomembno za otroka. ja, je lahko, ampak je lahko tudi izredno slaba izkušnja, če se mati v to sili. Skratka, očetovska vloga je, da poseže v vez med materjo in otrokom, pomembna je torej za sekundarno socializacijo. Vendar za to ni potrebno biti sposoben igrati nogometa (če imaš sina) ampak so za to potrebne vrline in veščine čisto druge vrste. Predvsem močna osebnost, ki je sposobna otroku objektivno predstaviti svet v vseh njegovih odtenkih in poseči v odnos in navezanost med mamo(pa upam, da se razumemo kaj mislim, ko rečem mama- oseba, ki z otrokom prva vzpostavi odnos, primarni objekt identifikacije...) in otrokom. Očetovsko vlogo lahko pri materi samohranilki navsezadnje prevazme babica na primer. Otrok bo pa itak šel v vrtec , šolo ... in tam spoznal vse kar obstaja- dobro in slabo. In ja, če se kdo slučajno sprašuje: sem lezbijka in sem že nekaj let srečno v zvezi in še malo in bom doštudirala , prav tako moja partnerica in ja, razmišjava o otroku, saj meniva, da bi mu lahko marsikaj nudili. Še dobro, da je moja družina takšna, da me sprejema in podpira in da imam sestro, ki ima otroka in vem, da želi, da tudi jaz izkusim tudi to srečo. Mejte se radi