mirnamirna

slap

Za prijateljičinega očeta in vse ljudi, ki jih je prizadela možganska kap !

Marsa, zlata si! Mi bereš misli - sploh nisem opazla, da je bil "tud" samo v moji glavi...

oznojenost

ikravost

Živ, Emanuel! Spremljam mal tole mojo temo, a nimam časa in volje se vpletat v žolčno debato. Zlo sm vesela, da si se spomnil kaj je bil point. A so to gor tvoja občutenja? Res se tud men zdi, da se povečujejo napetosti, samo v meni je vse več miru - zmerom bolj sem skulirana, opazujem svet okoli sebe s čisto drugimi očmi. Se mi meša? Mogoče - sicer še zmer delam vsak dan vsaj uro več kot je treba (pred letom po 10 - 11 ur), še zmer ne podelam vsega, kar mislm, da bi mogla, ampak me to ne bedira več tko. Ko grem iz službe, jo odmislm. Kot, da samo še čakam, kako se bo vse tole napeto občutje svetovnega dogajanja razpletlo... Dons me ne resn jemat, se mi res mal mede zgleda.

V srednji šoli sem ene pol leta hodila s fantom, ki je bil let pa pol mlajši. Sva bla presmrkova in nisva zdržala jezikanja. Kasneje nisem imela nobenga več mlajšga, čeprav dons vem, da mi je lohk 20 let starejši tip nedorasel v mnogih pogledih in nimam z njim kej počet. Moj dragi je 3 leta starejši in nama je trenutno kul (no ja, sej mava že skor polnoletno mularijo). Se pa ful štekam z dvema dost mlajšima sodelavcema - cca dekada - bolj kot z enako starimi sodelavkami... Ma sm čudna, itak

No, enkrat mi bo že eden na tist prej odgovoru, upam vsaj. Zdej mam pa že nov vprašanje: kolk stare začetnike v tibetančkih poznate? Mislm, a ve kdo za koga, ki je res "pozno" začel - 70 in čez, kej takga. Bi zelo koristle moji tašči, pa kr ne upam predlagat. Alef: hvala za zaupanje! Rezultat je 5 x 7 tud dans zjutraj!

Se veselim jutra! Pregledala zdejle ene 20 strani v tej temi, pa nikjer vidla, a do konca nimam časa it: a ima kdo težave pri vdihu pri 3. obredu? Če vdihujem, medtem ko se "odprem" nazaj, potem ne morem dost oz. do konca vdihnit. mm

Pridkana: 5 x 7 za začetek danes zjutraj! Zakaj danes, ne včeraj? Ker mi jih je najboljš delat takoj ko vstanem. Res pa je, da med tednom težko vstajam, a se bom potrudla. Mystica: lepo, da me razumeš. Sva očitno čisto podobna pacienta: zadnjih 5 let prehajam od vztrajnega vsakodnevnega izvajanja tibetančkov, do nekajmesečnih lenih pavz... Skoraj vse, kar počnem rutinsko me začne dolgočasit, sem ugotovila. Vam želim eno lepo nedeljo!

Prsegam si, da jutr začnem! A ste me slišal? Če se ne oglasim, me zbombajte, plis!

"...domnevam, da se tudi v 3d ukvarjaš s terapijo....in da te je prijateljičin oče prišel obiskat....neke vrste zahvala, priznanje, darilo...." Hvala Amis, zdaj sem pa spet presrečna!

Nočko - luna naj vam v posteljo ne sije!

Ejga, hvala ti, ni kej. Sej vem, ampak čez zimo sem res tko zimska - tam nekje v veselem decembru, ko vse okrog žura, bi šla kr spat in bi spala vse do mojga znamenja. Pol mi gre pa počas na boljš. Ampak res sem sita, da ta čas ne morem nč počet - samo zato se vsako jesen nekam vključm, da b imela celoletno redno vadbo. Pride 12. mesec, če ne prej, pa vse skup propade.

Mam to smolo, da mi vsaka rekreacija, k se jo lotm propade zarad preslabga obiska. In že ceu mesec se prosm, da nej pa jade grem nekam migat, pa se mi sploh ne da. Kr nekej bluzim in izgovore iščem. Kako pa ste vi vsi zgoraj najdl začetno energijo? Pa še dve kile sta se mi za praznke naleple na tazadno... Šit, sem včasih sita svoje lenobe!

mirnamirna je ribiribi! = ta prva ribca je za sonce, ta druga za luno, asc. je pa škorpi! Ni glih lahko z mano živet, itak. Dobr, da sem se jest že mau navadla! xDDx Ampak vseen: ribce rulajo!

Takole nekako je šlo: k meni na obisk in terapijo je prijateljica pripeljala očeta, ki že več mesecev ne govori po kapi. Bilo nas je polna dnevna soba. Ponudila sem mu roko, da bi vstal. Nenadoma je bilo, kot bi vsi drugi izginili. Nekaj mu je padlo na tla in sva se oba sklonila, da bi pobrala. Želela sem mu reči, da bom že jaz pobrala, naj se ne trudi. In v tistem mi je rekel: "Saj ni treba, saj bom sam." Sprva se mi je zdelo, da se sporazumevava z mislimi, da sem "slišala", kaj je mislil. Potem pa me je prešinilo: "Ja, saj vi pa govorite!" In je veselo dejal: "Ja, samo to sem ti prišel povedat." Zbudila sem se presrečna!

emmzi, kje si? tole je skor skeri, k te že dva dni ni več slišat, prej pa tako vprašanje!

Nč bogi! Rajš mu vsi skupaj namenmo kakšno minuto ali dve toplih misli! Res mu iz srca prvoščm ozdravitve! Reklama o Jani prav, da se je kao odločil, da bolezni ni več (al nekaj v tem smislu)! Tip je car! Mislm, kolk lohk on s svojimi izjavami in dejanji na tem svetu spremeni - vsa čast, da se je odloču in zdaj govori in počne tisto, kar res misli. :palec: Komaj čakam, da bodo spet volitve, da ga grem lohk volt! x;)x x;)x

S ta zadnjim stavkom se čist strinjam. Ostalo pa - ej si mi dal mislt. Nekje maš zapisano, da se rad pogovorajš s starejšimi zarad njih izkušenj. Si me pa -"mulc" - zdejle mal šokiral (btw - si skor do dneva natančno 10 let mlajši ). Bratje pa sestre ponavad mislmo, da so ostali deležni več od staršev in žlahte, kot mi sami. Včash nam mora nevtralni povedat, da mogoče pa ni tako. Eh, al pa spet iščem izgovore za njeno stanje. Kukr sem rekla: sporočim, k se zmenva, kaj bi ukrenile-i. Ksenia: ja, najbrž želim poleg njej sami, pomagat še nečakoma. Pa hvala, k si se razpisala. Nočko vsem!

Spet izčrpno poročilo - bom mogla vzet še mal dopusta, da vse preberem in predelam Veš, dandanašnji se ne ukvarjam s temi angelskimi variantami, ker je stvar preobsežna, ne čutim potrebe po tem, me ne pritegne... "Vedela", da so, sem v rosnih mladih letih - pri 7,8 letih. To je bilo obdobje tik po smrti stare mame, na katero sem bila zelo navezana in me je vedno razumela, vzpodbujala. Ko je odšla, se mi je zdelo, da bi mi imela še toliko za povedat in da bi me lahko obvarovala toliko napak, dvomov. Potem pa je prišel angel varuh, ki sem si ga verjetno res sama izmislila na podlagi krščanske predstave. Čeprav jim ni bil podoben po zunanjosti. Spremljal me je tja do pubertete, kadar sem ga res krvavo potrebovala. Pa smo spet pri iluziji in realnosti...

Kabalist, si urezal ta pravo! Ne se opravičvat. Najbrž je del resnice tud v tem, da me ima, da bi jo stresla za ramena in ji rekla "punca dost je! v roke se vzem, če hoč, da te bomo prenašal!" A to ni čist v moji naravi: vedno sem tako hudo razumevajoča, pa usmiljena do drugih, pa najdem tisoč razlag, zakaj je kdo tak kot je, pa da bo že enkrat boljš - drek pa tak cincanje! Sporočim, ko se bova vsedle in vrgle karte na mizo. Zdaj grem pa še Valkirino povezavo prebrat.

Krasno, Kabalist, priznam, da sem upala na tvoje sodelovanje! x:Ix Ker pa mi še veliko manjka, te prosim, da mi namigneš, kje naj poiščem razlago o eonu Bika. To izhaja iz Kabale? Alef, hvala za dobrodošlico! xsrcx Tisto o iluziji je bilo bolj v razmislek, ja. Sama to vidim podobno, kot ti. Pa vendar: so trenutki v življenju za katere veš, da so iluzija, a vanje verjameš, ker pač hočeš verjeti. In takrat postanejo realnost. Meja med iluzijo in realnostjo je zato vse bolj nevidna. Potem se pa nekega dne začneš spraševati, kaj, če je vse le iluzija... Se pa strinjam: RKC se bo le omehčala. Tudi tam morajo bit posamezniki, ki "se jim dogaja", ni logično, da bi bili le v civilnem svetu. He, he: Menda imamo pri nas novega mladega župnika, ki je "čist mem". Stare mame ne vedo kaj bi si misllne. Menda se z mularijo pogovarjajo vse mogoče nekrščanske teme in mnoge, ki jih najdeš na LF, ne da bi jim solil pamet in ne da bi jim vsiljeval dogmatično mnenje. Saj vem, kako je z eno lastovko, pa to, ampak vseen se mi fajn zdi, da so tud med klerom taki. Sicer pa, osnovni krščanski nauk itak uči samo dobro, ampak ves tist balast v obliki fevdalnih apetitov je sranje.

Ja, Valkira, točno to je srž problema, vem. Kako pa ona dojema svoje probleme sem pa napisala: površinsko ali pa površno - ozira se le na končni rezultat svojega početja, nikoli pa se ni vprašala po vzrokih. Do točke, da bi se poglobila vase in odkrila začetne vzroke, ni nikoli prišla. In prav tu bi ji rada pomagala: če že misli, da so problem kile, naj se jih loti (kje, kako je bilo osnovno vprašanje), a hkrati naj stori še kaj za svojo dušico, ki do danes še ni prišla na plano v pravi obliki. Ali imamo sestre sploh pravico usmerjati, kako naj druga živi? Je sploh prav, da se čutim poklicano, da ji nekako pomagam? Mar ji nisem že prevečkrat in bi se morala enkrat znajti sama? Vprašanja so (tako kot vzroki) večplastna (Kot že rečeno: Vem, da ni vzrok le v kilah, ampak so kile posledica nečesa. Prepričana sem, da bi se morala enkrat soočit sama s seboj in odkriti vzroke.). Temo sem pa začela res zgolj zato, da bi dobila nasvet na kakšen način se lotiti kil, saj še vedno upam, da se bo enkrat tudi vse ostalo začelo razpletati.

Kot vidite na levi strani, sem član šele kratek čas, zato naj mi bo oproščeno, če ste pred leti že govorili o temi, o kateri razmišljam. (Marsa, zaradi mene, jo lahko tudi prestaviš na bolj logično mesto, če se ti zdi.) Grem proti koncu tridesetih let, kolikor daleč se spominjam, sem vedela, da je v tem življenju še nekaj več, ne le tisto, o čemer se uradno sme govoriti (najsi bo v medijih ali s prižnice). Verouk in duhovščina me je razočarala že tja do prvega obhajila - tipi pač niso živeli, kot so nakladali, sploh sem pa vedela, da so angeli ob meni zato, da mi hočejo dobro, me varujejo in mi odpuščajo, ne pa da mi neke odpustke daje moralno oporečen župnik. Nato sem kot malo večja smrklja resnično verjela v "make love - not war", pa sem bila spet čudna, češ: 60. leta so že mimo, kaj se ga greš. Nič se ne grem, v to resnično verjamem. Še danes in vse bolj. Ves ta čas sem brskala, poslušala, razmišljala o tistem, kar je očem nevidno. In se mi je odkrivalo, tako da zdajle vem ravno toliko, da nič ne vem, ampak le naprej iščem v sebi. Se pa sprašujem, ali je res vse več ljudi na podobni poti, ali sem le sama bolj uglašena nanje in jih zato več zaznam? Bi nas bilo toliko in ali bi bilo toliko informacij dostopnih vsem iščočim, če ne bi imeli interneta? Mogoče sem slučajno taka generacija, da sem zadnjih 12, 15 let prepričana o enotnem izvoru vseh duš na Zemlji, o reinkarnaciji, o duhovnem napredovanju skozi več življenj, o Lemuriji in vračanju domov, o zdravilnih močeh vsakega posameznika, o vplivu misli na zdravje in počutje, o.... skratka o večini tem o katerih na LF teče beseda. Mogoče mi je pomagala dostopnost informacij (in seveda hkratno izvajanje v praksi). Ali pa se nam res dogaja v vse večjem obsegu in vse hitreje? Kaj pa, če je vse le iluzija in se mi vse samo zdi?