mirnamirna

Hvala za odgovor, se bereva naprej po mejlu. A kakšne predstavitve na spletu pa vaše društvo nima?

Čestitam, bravo, vztrajaj na rezultatih! Ravno danes sem na temi Odvisnost spraševala, kako naj sestri pomagam, da bi zbrala moč za hujšanje in obvezne druge spremembe v življenju. Žal se 90 DD ni upala lotit, čeprav sem sama res ogromno prebrala o uspehih s tem načinom. Če še koga to zanima, naj poišče forume na: med.over.net moj.planet.si (to je stran prav o tej dieti). Veliko uspeha vsem!

Hvala za odgovore. Verjetno sem premalo razložila o njenem življenju pred otroci. "Okrogla" je bila vse življenje, pa tudi ubogljiva - do starejših in hkrati zelo jezična in ukazovalna (ko ji je prišlo do vrha) do nas otrok, zaščitniška do staršev (v smislu: zakaj vi drugi nagajate, zakaj ne obogate, takoj ko vam kaj rečeta), nevoščljiva, materialno usmerjena. Ob hrani je bila srečna. To je edini tak primer v sorodstvu! Vsi otroci v družini smo bili zaželjeni - tudi ona, rasli smo v enakem gnezdu, vsak se je na nek način znašel v kakšnem objemu odvisnosti od ... , a vsi (mlajši in starejši) smo te zadeve pustili nekje v začetku svojih dvajsetih let za seboj. Izvor njenih težav ni v osnovni družini, ampak gre najbrž za nalogo v življenju - kako prekiniti vse zgoraj naštete vzorce in še črnogledost, odvisnost, usmerjenost nase... Že od njene pubertete ven, sva vsakič prišli do zaključka - to je v trenutkih hude krize sama izrekla: da ni zadovoljna sama s seboj glede izgleda; da jo nekaj sili v kontroliranje vsega (vseh) okoli sebe; da bi bila rada drugačna do soljudi, a se ne zna premagat; da ji je vsakič, ko koga prizadane kasneje grozno žal; da si želi shujšat, a ne ve kako... V obdobju, ko se je krasno počutila v svoji koži (zaljubljenost, poroka), je izgubila 25 kg in več brez težav, bila je krasne volje, povsem druga oseba. A ta obdobja so v vsem njenem življenju obsegala le 1/10 življenja... Boli me, ko jo gledam, kako je nemočna, vem, da nisem jaz tista, ki bi se smela namesto nje odločati, kaj je zanjo najbolje. A tokrat je na kocki preveč, kasnejše obžalovanje ne bo dosti pomagalo ne možu ne otrokoma. Odium.p., kakšna je tvoja metoda? Ja, pogovorila se v kratkem vsekakor bom z njo. Zbiram energijo. A bi ji rada ponudila konkretno rešitev. Odločena je, da tiste diete, po kateri je hujšala do zdaj, ne bo uporabila, 90 DD ne želi poskusiti,... Še enkrat: prepričana sem, da ni čar le v dietah, ampak v enem preklopu v mišljenju, čustvovanju... Sem mogoče jaz tu zato, da ji pokažem smer na pot duhovnosti? Ne verjamem, ker se držim načela, da tisti, ki bi jim lahko pri tem pomagala, sami najdejo do mene. Ne vem veliko, a če tisto kar vem, komu pomaga, je to to. A v primeru moje sestre, to ne funkcionira.

Najprej: Pozdravljena Marsa in vsi na forumu - dodala sem namreč novo ime med člane! V tej temi se javljam zato, ker iščem nasvet, kako pomagati osebi, ki ima že vse življenje (to je 35 let) preveč kil. Gre za mojo sestro, trenutno je na porodniški, zredila se je nenormalno (168 cm, cca 90 kg) in se še vedno, je slabovoljna, stresa jezo na svojega starejšega otročka... Kasneje, jo pa zaradi tega zgrabi še slaba vest, katere rezultat ni trud za spremembo obnašanja, ampak samoočitanje in posledično še hujša slaba volja. Vem, da ni vzrok le v kilah, ampak so kile posledica nečesa. Prepričana sem, da bi se morala enkrat soočit sama s seboj in odkriti vzroke. Je že trikrat shujšala po eni metodi dr. iz Šiške, a nikoli za dolgo. Moža ima neskončno potrpežljivega - za zdaj. Mu od srca privoščim eno malo bolj šlong, predvsem pa ljubečo in dobrovoljno ženko, vsekakor pa eno bolj prijazno mamico. Me lahko kdo kam napoti? Ali ste o tem govorili že kje drugje?