faca

O kakšnem klubu malce starejših babnic nekaj govorite Drži, da smo babnice, drži, da smo babnice ko šus, da bi pa bile kot babnice po šusu - hej, to pa ne!!! Bom kar malce bolj prizanesljiva do kakšne smrklje, ker se bom zavedala, da mi še do podplatov ne seže... he-he

Hej! Mi je všeč ta tema. Ful. Tudi jaz razmišljam zelo podobno kot ostali. Meje so se res spustile in starost ni več tako zelo pomembna, je pa res tudi, da se meja "s staranjem" spušča. Ko sem bila stara 30 let, sem si mislila, joj, kako bo ko jih bom imela 40? Panika!!! Letos jih bo 40 in nič... Kakšna gubica je več, sicer pa se počutim dobro, še vedno sem razigrana in ni mi težko se skrivati in loviti z otroki. Mogoče je to zato, ker imam majhna otroka in sem zato "prisiljena" biti "mlada". Ko gledam kakšne sošolke, ki imajo otroke že na faksu, me kar stisne... Saj so kot stare mame :xx!: ... Le malo jih je, ki izgledajo dobro (kot jaz ). Ali pa imam o svojem izgledu previsoko mnenje ????

Bobnar, imaš moj glas.http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_wink.gif

Nakit zelo rada nosim in sicer po razpoloženju. Včasih več, drugič nič. Zelo rada imam ekstravaganten nakit in če kaj takšnega vidim, se skoraj ne morem upreti. Je pa res, da vidim kaj takšnega, kar mi je posebej všeč zelo redko, tako, da ne potrošim prav veliko. Nazadnje sem kupila lani poleti na morju leseno zapestnico; super se poda k poletnim lanenim oblačilom...

Iskala in našla sem - NJEGA! Tisti trenutek, ko sem ga prvič videla, sem vedela - to je ON! Čutila sem to z vsem svojim bistvom in veliko kasneje, ko sva se spoznala in skupaj nadaljevala najino pot sreče, mi je povedal, da je isto občutil on. Po 17-h letih se ločujem. Pa se ne bi smela, če bi bil ON res PRAVI in jaz res prava...

Zakaj prijatelju pritrdimo tudi nekaj česar partnerju ne??? Mislim, da je odgovor v tem, da mislimo, da partnerjeve izjave vedno letijo na nas. Karkoli reče, karkoli komentira - vedno nam posveti lučka, zacinglja zvonček, in se poiščemo v njegovi izjavi. Pri prijatelju ni tako, njegovih izjav ne povezujemo s sabo, zato smo razumevajoči, tolerantni... Vse se spremeni, če postane naš partner. Svojo težo ima tudi skupno bivanje, ko ne utečeš ne partnerju (in njegovim navadam) ne sebi :xx!:! Skupno bivanje potencira dobro in slabo in nenadoma postanejo prej ljubke napakice pravi zmaji, ki nas NEPOSREDNO ogrožajo. In še nekaj: naša predstava, naše videnje prijatelja. Glede na to, da smo s prijateljem malo časa in po možnosti v najboljši dnevni izdaji, si lahko hitro ustvarimo predobro sliko, ki ne vključuje trenutkov zapuščenosti, tečnosti...