Nordika

Jst mam Sharpa, kupila pri SiMobilu, sicer full hočem spet Nokio, ampak s Sharpom delaš lohk res hude fotke - ma najboljši fotič od vseh. To je pa tud vse kar mi je cool ! Še prezgoden si bil, priden!!

Sm jezna na tele Italijane - full drage karte za prireditve, baje več kot 100€ pol so pa tribune čist prazne, kwa za ena žalost res prav bedno!!

Jem - It's just a ride (al pa samo Ride, ne vem zdej)

Ufff sem čist zmatrana od biatlona dons - dobr je blo

Tole bo težko opisat ampk se bom potrudila, ker sem le z redkimi govorila o tem in ker sem na splošno človek, ki težko v kaj verjame, ampak tale prigoda me je usekala kot strela. Kmalu bo 5 let kar je umrla moja mami, ki mi je bila vse. Kmalu po njeni smrti, umrla je za rakom, se je moje hipohondrično stanje tako poslabšalo, da sem hodila le še okrog zdravnikov in bila že čisto na koncu z živci. Moram povdariti, da imam vedno zelo žive sanje, ampak te pa so bile takšne, da me je zjutraj ko sem se zbudila kar vrglo iz postelje - res tak občutek je bil da sem takoj vedela, da niso bile samo navadne sanje. Saj podrobnosti niso tako pomembne, zgodilo se je tako, da je ponoči zazvonil telefon in ko sem se oglasila je bila na drugi strani tišina, potem pa kar naenkrat mamin glas, taka kot vedno, in mi je rekla, da je zelo težko prišla do mene, ampak da mi je morala povedat naj ne skrbim, da je ona bila bolana jaz pa nisem. To je bilo mislim, da prvič po njeni smrti, da sem sanjala o njej, sedaj jo sanjam samo 1x ali 2x na leto, mogoče še to ne in v sanjah je vedno bolna in jaz čakam ali bo po čudežu preživela ali ne. Tega ne bom nikoli pozabila in trdno verjamem, da je takrat res prišla k meni. Najbolj zanimivo je pa to, da sem se od tega dneva naprej počutila čisto drugače. Upam, da bo prišla še kdaj, čeprav imam občutek, da ne .

Joj! Sam glej, da ne boš jutr zamudu, k ti povem da me boš poslušu še cel teden!!! . . . . . . . . . pa še: oprost k me ni blo, sem hotla it pa me je drugač pičl. Sej mi je žou.

mmmmmmm full dobr. Jst mam pa dons lečo. Pa mi kr paše.

Men res včasih drugi delajo, ne bi rekla slabo vest, ampak občutek da je z mano neki narobe, ker še nimam otrok. Tud v službi npr. kar naprej poslušam, da sej zdej bom pa jst kmal na vrsti, ko gre kakšna na porodniško, ker jst pa ja mam vse pogoje za otroka. Sam noben zgleda ne vid, da je stanovanje , služba, mož vse lepo in prav ampak v resnici pa pri želji po otroku nimajo kaj dosti zraven - vsaj pri meni vse te stvari, nič ne spremenijo. Ne vem zakaj smo ene take in zakaj si pa nekatere blazno želijo imeti otroke, jaz osebno bi rajš vidla, da bi bila ena izmed tistih, ki so se spustile v to brez problemov in pomislekov - full lažje, res. Mogoče se pa oklepam lastnega otroštva in nočem biti nekomu mama, ker potem sem jaz kar naenkrat tista v katero bodo oči uprte, ko bo kaj narobe, ko bo treba pomagat, bit odrasel...........

Je pa zato Manni Pranger namesto njega not - men ga je full zabavn gledat kwa se on pumpa pred štartom, za crknit smešn.

No, sej če pomislim to kar drži kar si napisala, sej če bi ga čuvala moja mama na primer bi mi blo še kul, samo potem bi se pa verjetno čez njegovo pritoževala (mogoče). Sej v velik primerih je tko, da potem slišim vse kako se pritožujejo čez tastare kako kej počnejo Zaradi tega jih bom še vedno imela, če bo vse ostalo klapalo, potem sploh ni panike

Pika Pikica: sam še to o HP Ma kr jajca, če bo to nardila , drugač pa se strinjam f.a.k. brrrr me kr zmrazi. A potem naj bi 'you know who' preživel?

Ja, ta tema mi je zelo aktualna v 'real life', ker mi moj mož (ki še vedno včasih misli da je star 17 in se temu primerno obnaša) že prav teži kdaj bo kej jst se pa neki izmikam. Čeprav mu je vse jasno, ker sem tud njemu razložila vse moje pomisleke in otrok je taka odgovornost, da jst ne bom se kar spustila v to samo zato, ker mi kdo reče da je fino. Sploh moram prit do te točke v moji glavi, ko bom vedela da ne bom zamerila mojemu možu, ali otroku, ker zdaj nimam več tok časa zase in da kdaj kam ne morem, on gre pa lahko samo zato, ker imam doma otroka za čuvat. Pri nama je tudi taka situacija, da noben od naju nima več staršev - torej nobenih tašč in babic, da bodo vnučke čuvale, medtem, ko bova midva si vzela kakšen večer zase. Takole kukr jih poznam, vsi dobijo kar veliko pomoči od sorodnikov, pa še potem jamrajo kok majo dela - to me tud mal skrbi, ja.

Ma zanima me skor vse skoki, smučanje itak!, biatlon, drsanje - hitrostno in umetno(stno) Grem pa ne, ker je too much drago, čeprav mi je žal, ker so tako blizu. Dons zvečer pred TV Navijam pa za Bodeja Millerja , pa za vse Norvežane, pa za Janico (nej ji bo, ker tok delč se ne da prblefirat, čeprav sem ji privoščla vse živo v preteklosti), pa Tina nej ne gre vn! pa naši skakalci na skupni, nej presenetjo spet!

Men je za vedno ostalo v glavi nekja kar nam je rekla ena profesorica v 1. letniku srednje in sicer, da si vsaka ženska enkrat v življenju tako močno zaželi biti mama, da potem sploh ni več vprašanje odločitve ja ali ne. Moram rečt, da mi je s tem vse pokvarla, ker sem jst potem veselo na vse pozabla, ker me bo itak zagrablo, ko me bo, a ne! No in zdej sm stara 30 in me še ni in si mislim, kera kura trapasta! V bistvu res nimam neke želje po otroku, čeprav opažam spremembe, da mi niso vsi več tok odbijajoči, kot so mi bili včasih, predvsem pa sem se začela zavedati, da če ga ne bom imela mi bo, ko bom stara 50 žal, da ga nimam. Pa še ena stvar je, vedno vsi govorijo, da čas kar leti ko imaš otroke in to je še en velik problem pri meni, ker sem full obremenjena z minljivostjo - lastno predvsem tako da mi je ta misel, da si z otroci zagotoviš nesmrtnost kar tolažilna. Kakorkoli že imam vse pogoje, da bi ga lahko imela, še tabletk ne jemljem več, tko da bomo videli.

Dobr tale ta zadnji del, a ne? Men je bil bolj všeč od Feniksa. Jst jih drgač tud vse kupim, že ko izidejo prek Amazona. Kwa si slišala, kej o ta zadnjem delu že? dej men povej

Sonček sije in jaz grem dans k frizerju srkam čaj in nč mi ne manjka, upam samo da bo zdržalo

Jst sem tud to prebrala že pred časom in to v službi in sem jokala za računalnikom k dež Itak, da se ve da imam doma pse dva, če sem bolj natančna. V familiji smo vedno imeli vsaj enega, trenutno stanje pa je kar 3 I dogs

Hej! Dej si odpri svojo street-free-style-fight-whatever temo

Kera disciplina pa?

A še kdo komaj čaka?!? Jst fuuuull!!

1-2-3x na teden fitnes, kukr se mi da, sam probam da ne gre cel teden mimo, da ne bi šla. Pozimi smučat skor vsak vikend, pa za smetanco še kdaj med tednom, ko je napoved brez oblačka. Z vikende brez snega, pa sva z možijem našla ( končno ) skupno veselje lest v hrib

Jah, sem se navadla, da morš na forumih vse u nulo razložit, ker pač ljudje ne berejo misli (pardon izjemam ) in pol je vse narobe

Ja sej itak, da te drugi drugače lahko vidijo, ali interpretirajo tvoja dejanja... Sam, sej sam sebe dovolj poznaš, da lahko nekatere stvari trdiš, a ti ne moreš zagotovo trditi nečesa o svojem karakterju? To se meni zdi nemogoče, da se ne bi poznala tako dobro. Pa tudi ravno o tem se gre, da drugi te vidijo drugače in ti zatorej lahko pripišejo neke lastnosti, ki zate načeloma ne držijo. Jaz se recimo nimam za izrazito ljubosumno osebo, čeprav sem že imela izpad, ko sem mislila da je upravičen in ne bi hotela da bi me na podlagi enega dogodka popredalčkali.

ups - shit! vaba

norišnica