mgd

Sem ti že, omejuje te.

Fixminze, če ti hočeš mene ubit, ampak to ni v moji karmi, to ne pomen, da ti ne morš ubijat (koga druzga), ampak mene ne morš ... če ti je zdej kej bl jasn

Fixminze, ne kadit ganje, ker ti ne korist. Ti škoduje, omejuje.

Verjameš/veš, da obstaja nekdo, ki za vsakega izmed nas ve kaj je najboljš in da mu lahko da moč za to izbrat in narest?

Hvala za tvoje subjektivno mnenje

Ja to pol pomen, da je tvoja predstava karme omejena. Naše napake so tudi del karmičnega zakona... kaj zdej to pomen pa je resnica onkraj dometa izključujočih čustev, intelekta, lažnega ega... s predajo Bogu lahko vidiš, pomirjen

Kaj bom delu se seveda vedno odločam jaz in temu ustrezno žanjeml, ampak zakaj pa da bi bla tvoja mar zame na 0? A ni boljš, da bi mi želel najboljš in mi predlagal/potrjeval/vzpodbujal dejanja v tej smeri? Veš, da kdo ve kaj je najboljš za vsakega izmed nas?

Lih zato je pa boljš izbrat služenje Boga, ker te edino to lahko dejansko in trajno izpolni.

Da je od Boga/Božja last in Zanj. Če ni dovolj priklic, ga primeš in potegneš s ceste. Kasnej mu razložiš glede telesa, duše, Boga...

Samo spraševal sem te po dokazih za možnost, ki si jo tam omenil in tule še enkrat (predvsem zaradi tebe). Si ti to možnost dejansko izkusil (al si jo domišljaš, kdaj pa kdaj)?

Najboljš za sina lohk nardiš če ga vidiš takega kot je, od Boga in ga temu ustrezno služiš.

Zakaj pa pol praviš da maš problem z zakonom, ki ga je dala, ker ti nečesa ne dopušča?

Ja pol maš problem s tem, da nisi ti vrhovna oseba in da si ti sam po svoje umsko kreiraš vrhovno osebo/karmični zakon, namest da bi jo sprejel tako kakršna je. Mi mamo sam relativno svobodno voljo, ne absolutno, ampak dost, da smo lohk čist izpolnjeni. Maš kšn dokaz za to, razen da si ti to domišljaš, kdaj pa kdaj?

butl, sej ti si že žačel spoznavat vsevednega, nepristranskega, vse-pravičnega, vsedobrega Boga...

Fixminze, to veš, da itak noben ne umre, ker duša je večna, ne... in da noben ni tvoj otrok... ker smo vsi od istega Boga.... in da samo ko smo pod vplivom iluzije (ko se nam zdi da smo telo) se nam zdi da je nekdo naš otrok... enkrat je bil en kralj, ki je žaloval za svojim ravnokar umrlim sinom in je en svetnik priklical dušo nazaj v telo in ga je vprašal zakaj si šel od očeta, a ne vidiš kako joka... in ga je duša vprašala... očeta iz katerga lajfa to misliš? za začetek...

Slabš požet kokr si sejal ne morš, drgač bi bla ena napaka v zakonu karme, sam je ni in vedno požanješ najboljš za svoje učenje in napredek. Dokler se pritožuješ, hočeš rečt, da si zaslužiš boljš, s čimer hočeš rečt da je napaka v zakonu karme in da ne vidiš da dobivaš točno in najboljš za učenje in napredek, tj. ne vidiš milosti Boga, tj. ne vidiš ljubezni, tj. ne vidiš sebe in si vznemirjen, v trpljenju. Ja, če si dojel vzrok, drugemu nimaš kaj odpuščati. Dokler odpuščaš, nisi dojel vzroka, zato se tud rešit/spremenit ne morš.

Noben se ne more zares rešt trpljenja dokler zanj krivi nekoga druzga, tud če mu je nasilje "odpustil", ker s tem ni odstranu vzroka, je sam mal olajšal simptom. Če ti en drug ni kriv za tvoje trpljenje, kaj mu lahko odpuščaš sploh? Če mu na tak način odpuščaš, si v bistvu nasilen do njega, ker ga kriviš za svoje trpljenje.

?

Zakaj bogi, če je dojel zakaj je trpel in se zarad tega lahko rešu?

Aha ok, sej sam zanimal me je kaj si mislu s to besedo. Poznam to.

Resno, sam ne "prav ti je" ampak mu lahko lepo razložiš vzrok trpljenja. Pr temu je za skos. Pozdravljen. Kaj misliš s tem zamaknjenost?

Zamera je zarad neznanja, ker misliš, da je nekdo drug kriv za tvoje trpljenje in si zato nanj jezen. Če ti nekdo, ki ga pozna in sprejema razloži zakon karme in ti reče da drug ni kriv za tvoje trpljenje, pol greš direkt na vzrok zamere, ni treba nč odpuščat posebi Ne more bl škodovat. Ustav ga Bog. Trpiš lahko samo zarad svojih napačnih dejanj.

Ti verjamem in maš pravico za to. Jz pač vem za ta primer. Za to dojet in sprejet ni odvisn od možganov ali starosti, ampak čiste zavesti tistega, ki razlaga in iskrenost poslušalca.

Ne, ko je bil 5 let star mu je blo razloženo in je dojel, sprejel in opustil vse zamere, jezo, sovraštvo do kogarkoli. Hvaležen pa je bil mačehi, ki ga je zlorabla, po 6 mesecih, ker ga je tisto indirektno vzpodbudil, da je iskal nekaj višjega in na koncu tudi dobil, še več kot si je sploh lahko zamislil.

Jz vem za vsaj en primer, 5 let star otrok. Ta je bil na konc hvaležen.