mgd

od zmotljivih se ti itak ne splača poslušat. sploh imaš pa vse znanje že v sebi, tko da si lahko z njim potešiš svojo firbčnost.

sem že prej, do neke mere. zdi se mi pa, da te več kot tolk niti ne zanima. lahko pa da se tud motim.

zdej mi je pa tole velik bl jasn, ja. hvala, res. zdej mi je tud bl jasn zakaj je tako stanje in trud za dosego takega stanja ovira na poti ljubezni do Boga. upam, da mi bo čimprej uspel to prepreko odstrant.

to, da se odločiš sprejet pomoč doktorja je tvoja odgovornost. doktorjeva odgovornost je, da ti predpiše pravilno zdravilo. tvoja odgovornost je, da jemleš ta zdravila v skladu z navodili doktorja. odgovornost zdravil je, da te pozdravjo. to, da nekdo misli, da si lahko izključno sam, brez pomoči nekoga drugega pomaga, je neodgovorno in rezultat neuspešen. to, da nekdo misli, da mu bojo izključno drugi pomagali, brez da on sodeluje pri zdravljenju je neodgovorno in rezultat neuspešen. in kot sem že prej v tem topiku omenil, obstaja vzročno in simptomatsko zdravljenje problemov. večni vzrok vseh problemov je nenaklonjenost Bogu. le z naklonjenostjo Bogu se lahko rešmo vseh problemov in še več, lahko razvijemo ljubezen do Boga. vsa ostala reševanja problemov so površinska in začasna. je pa res, da je treba naklonjenost Bogu pravilno prakticirati, da bo rezultat uspešen. za to pa spet potrebujemo pomoč Boga samega, ki pride v obliki Njegovega najboljšega sluge, tj. verodostojnega duhovnega učitelja. princip odgovornega zdravljenja (sprejemanja in dajanja pomoči) pa sem opisal že zgoraj.

jaz verjamem, da je Bog vsemogočen in verjamem, da ima tako osebni kot neosebni aspekt, ki sta v popolni harmoniji med seboj. verjamem tud, da se Boga ne da spoznat z omejenimi materialni čutili (grobimi - oči, nos, itd. in subtilnimi - intelekt, um, lažni ego) ampak ga lahko spoznamo z duhovnimi čutili, ko so Mu ta naklonjena in se je On pripravljen po svoji volji razodet. sveti spisi navajajo, da ima Bog v bistvu tri aspekte, neosebnega, delnega in osebnega in da so vsi nedeljivi med seboj, oz. da se gre za eno in isto substanco oz. osebo. kako je to možno? po vsemogočnosti Boga. kako pol to oz. Bog izgleda? ko se ti po svoji volji razodene Ga lahko vidiš z duhovnimi čutili. da bi Ga lahko spoznal in s tem tud dosegel popolno zadovoljstvo, se mu je treba predat, prostovoljno. predajo Bogu se v tej trenutni dobi prakticira tako, da z ljubeznijo izgovarjaš Njegova razodeta sveta imena.

vsak ma svoj okus in okol tega se ne splača kej preveč kregat

p.s. za časa zdravljenja s trajno učinkovitim zdravilom, dokler še nismo popolnoma zdravi, jemanje začasno učinkovitih zdravil ni prepovedano, a se jih jemlje na tak način, da ne omejujejo vzročnega zdravljenja. izkušen doktor je v veliko pomoč pri zdravljenju.

maš začasne rešitve problemov, z metodami, ki vzroka za problem ne odstranijo ampak le olajšajo simptome in imaš trajne rešitve problemov z metodami, ki vzrok odstranijo. če spuliš listek rastline, korenina pa je še notr, bo slej ko prej zrastel nov listek. tako je tudi z površinskim, začasnim, simptomatskim reševanjem problemov. vzrok vseh problemov je nepoznavanje samega sebe. dokler se ne spoznamo v celoti, bomo imel probleme. dokončno spoznati samega sebe se ne da brez milosti Boga (Absolutno znanje), zato je edini način za samospoznajo predaja Bogu. Edini uspešni način v tej trenutni dobi za dosego Absolutnega znanja je nenehno izgovarjanje razodetih svetih imen Boga.

sledovi lažnega ega nam onemogočajo imeti popolno realizacijo. dons je dan pojavitve Šrila Bhakti Vaibhav Puri Maharadža, verodostojnega duhovnega učitelja, čistega ljubimca Boga. Vsa slava mu!

želje so inherentna lastnost vsakega živega bitja. poleg željenja je njihova lastnost še mišljenje in čutenje. vsako živo bitje si naravno želi odstrant trpljenje in dosežt zadovoljstvo. želje po nepravilnem materialnem uživanju so v bistvu škodljive za živo bitje, ker mu v končni fazi povzročajo trpljenje oz. omejeno zadovoljstvo, ki ga ne zmore potešiti dokončno. ta nastala vrzel kasneje povzroči jezo ki povzroči izgubo vestne kontrole ki povzroči nasilje ki povrzoči napačno delovanje ki rezultira v še večjemu trpljenju. če željenje zanikaš oz. ga potlačiš se slej ko prej zgodi isto, še z večjo intenziteto. izpolnjujoče željenje za vsako živo bitje je želeti dobro ljubljeni osebi, torej ljubezen. omejena oz. pogojna (s primesjo nepravilne sebičnosti) ljubezen ne poteši živega bitja dokončno, zato spet slej ko prej pridemo na tisto zgoraj. živo bitje lahko brezpogojno ljubezen razvije le v odnosu do Boga (ko ta postane objekt ljubezni) in posledično do vseh ostalih živih bitij v odnosu do Boga in tako doseže popolno pomiritev in zadovoljstvo. potencial te brezpogojne ljubezni (želeti zadovoljstvo popolnemu objektu ljubezni) ima vsako živo bitje že v sebi, prirojeno. potrebno jo je le razviti na ustrezen način. če hočemo seveda. kar pa naravno hoče vsako živo bitje. večna svoboda izbire, brez katere prava ljubezen (ki je prostovoljna) ne more biti prava in hkratna brezpogojna privlačnost prave ljubezni (prisila) sta popolnoma usklajeni. to je možno občutit v srcu oz. duši oz. pravemu jazu. bolj ko je to očiščeno nepravilnih sebičnih želja (nepravilno materialno uživanje ali impersonalna osvoboditev - zanikanje/potlačenje željenja/čutenja/mišljenja/osebnosti) bolj intenziven je ta pomirjujoč/izpolnjujoč občutek. živa bitja, Bog in okolje so si med seboj nepojmljivo (onkraj dojemanja materialnih čutil, uma, intelekta, ega) hkrati različni in nerazlični. Nitai Gaur

jaz tud še vedno ne verjamem čiz v vsemogočnost Boga