mgd

v članku že vse piše, tko da se mi ne zdi potrebno o tem še naprej razpravljat. nameravam pa v kratkem nardit še kaj več praktičnega v tej smeri.

želja mojega duhovnega učitelja je bila, naj si ta članek (pre)berem in naj ga še kje objavim. odgovori na ta vprašanja so v bistvu podana že v članku samem.

ja, Božja jeza ni navadna jeza. pod vpliv nam poznanane "navadne" jeze pridemo pogojene duše, ko nam ni izpolnjena kakšna sebična želja, kar nas pol pripelje še v večje nezadovoljstvo. Bog ne pride pod vpliv take "navadne" jeze, niti njegov popolnoma naklonjen sluga ne. jo pa lahko, če je potrebno, uporabita za določen Vsedobri namen. primer Boga v Vsedobri jezni obliki je npr. Šri Nrišinghadev. primer Božjega osebnega sluge pa je npr. Hanuman, ki je za služenje Šri Ramačandre v "jezi" zažgal celo Šri Lanko.

ne vem zakaj bi blo to kontradiktorno. če mam jz namen neki narest, pa zarad svoje neizkušenosti ne vem, da mi bo to škodovalo, se Bog včasih ujezi name in mi pove, da to ne bi blo dobr zame, iz svoje ljubezni do mene. ljubezen zame pomen to, da mi hoče dobr. da mi je res hotu dobr, pa tko kot sem povedu že prej, ponavad opazm šele mal kasnej. zakaj jeza? bolj intenzivno, prebujajoče in odločno sporočilo pride preko nje. če je seveda kot tako potrebno v določeni okoliščini. sej ne pravm, da je Bog zdej kr skos jezen al pa kej, jaz hočem sam povedat, da je včasih tud jezen, v posebnih okoliščinah in da je to iz njegove neskončne ljubezni do vseh.

če je Bog jezen name, zarad mojih določenih namenov ali dejanj, pol to vem. vem tud, da to počne iz svoje ljubezni do mene. da je bilo to zares dobro zame, pa ponavad prepoznam šele mal kasnej. razodete aktivnosti Boga so onkraj misli/materialnega uma. se ti zahvaljujem za lepe želje.

se bom mal popravu... sam praviš, da je Bog vsemogočen. na podlagi česa lahko potem zanikaš, da je Bog lahko jezen, nasilen in ob/v tem brezpogojno Vseljubeč?

sam praviš, da je Bog vsemogočen. na podlagi česa lahko potem zanikaš, da je Bog lahko jezen, nasilen in hkrati brezpogojno Vseljubeč?

dobr si napisu. do tolk kokr se je men Bog do zdej razodel, lahko rečem, da je včasih iz svoje ljubezni tud jezen, če/ko opazi, da si delam škodo in/ali jo delam drugim.

Bog se iz svoje ljubezni včasih tudi ujezi na človeka, ko oz. če vid, da si ta dela škodo in/ali jo dela drugim. Bog je milosten do vseh. Je pa razlika kolk in na kakšen način kdo izmed nas to Njegovo milost sprejema. Tud to, da včasih postane jezen na tistega, ki si dela škodo in/ali jo dela drugim je Njegova milost, za dobro vseh.

če v absolutni resnici, praznem niču ni prostora za nič, od kje se pol pojavi ta miselni konstrukt? Bog je iz svoje neskončne ljubezni do vseh nas, jezen na tiste, ki se imajo za prazen nič in ki pravjo da je On prazen nič.

dokler si voznik v avtu, je pametno, da ga šoferiraš tako, da bo v tvoje dobro. svoje trenutno materialno telo je pametno uporabit v naklonjeno služenje Boga, ker je v resnic Njegovo, tebi je le dano v začasno uporabo. kako ga uporabljaš je tvoja odločitev. ne dobiš pa kar od kakršnekoli uporabe isti rezultat. če svoje materialno telo uporabljaš za naklonjeno služenje Boga si lahko zares pomirjen in zadovoljen.

problem je v tem, da se mi zdi, da sem materija, pa v resnic nisem. in ne le to, še od Boga sem. in da je zame dobro, če ga mam rad, če ga služim, če ga ljubim, z vsem kar mi je po Njegovi milosti dano. tud to, da se Bog v tem svetu, po svoji milosti razodeva preko mojega izgovarjanja Njegovega Imena je Njegova milost, ki jo zaenkrat še ne sprejemam čiz popolno. ovira so sebične želje, ki izhajajo iz prvotnega problema, nepoznavanja samega sebe, ki pa izhaja iz tega, da sem nenaklonjen Znanju, tj. Bogu, za kar imam vso pravico dano od Njega.

sicer ne vem koga točno si spraševal in zakaj bi mu blo to čudn. bom poskusu še enkrat. trancendentalni/večni/duhovni/zavestni pravi-jaz živega bitja se zmotno poistoveti (poveže) z materijo (grobim in subtilnim materialnim telesom) pod prisilo Božje iluzorne energije, ko Mu je nenaklonjen in mora tako trpeti nadloge materialne eksistence (rojstvo, smrt, bolezen, ostarelost). če se živo bitje naklonjeno obrne k Bogu, je lahko odrešeno te neprijetne materialne eksistence in začne postopoma razvijati večno ljubezen do Boga in s tem tudi do vseh ostalih živih bitij v odnosu do Njega, kar je edino kar ga lahko popolnoma in nenehno izpolnjuje. tvoje bistvo oz. pravi-ti, si večno odvisen od Boga.

z minljivimi materialnimi čutili (grobimi in subtilnimi) se ne da direktno zaznat tistega večnega ki leži onkraj njihovega omejenega dosega. naš večni, pravi-jaz in s tem naše večne, prave želje se da direktno zaznat le preko razodetja, tj. po milosti Boga, ko se Mu predamo, s svojimi ti. transcendentalnimi/duhovnimi/večnimi čutili. če nekdo le zadovoljuje materialne potrebe svojega materialnega telesa si s tem le začasno olajšuje trpljenje, ki ga kot pravi-jaz, ki je nenaklonjen Bogu, doživlja v prisilni povezanosti s tem materialnim telesom. to ni pozitivno zadovoljstvo in v resnic nikogar zares ne izpolni. če hoče bit kdo zares, tj. pozitivno izpolnjen, naj ljubeče služi Boga, s svojim večnim pravim-jazem in tudi vsemi materialnimi objekti (vključno s svojim materialnim telesom), dokler so mu po volji Boga še na voljo.

Ne, ni to to, o čemer sem jaz prej pisal. Šri Čaitanja Mahaprabhu je s svojim pravilnim in glasnim petjem Svetih Imen Boga, prebudil večno naravo pravega-jaza (večno ljubezen do Boga) tistih živali v gozdu. Čeprav je jelen drugače hrana tigru, sta v tem prebujenem stanju, brez strahu, v harmoniji, hodila skupaj z Mahaprabhujem ter v večni ljubezni do Boga pela Njegova Sveta Imena. Tvoj zgoraj opisan primer, je opis materialno nagonskega medsebojnega olajševanja trpljenja večih pogojenih (tj. v neznanju) duš.

če se pogovarjamo o večni ljubezni do Boga, potem je odgovor kakor katere. v tem svetu so zelo zelo redke.

Sveta Imena Boga lahko poje, tako kot vsak drug, le s pravim-jazem, ki ni materialen. kako se to Sveto Ime Boga, če se, potem pojavi v materiji je pa že druga stvar. Šri Čaitanja Mahaprabhu je pripravil slone, jelene, tigre in ostale gozdne zveri (bolj natančno rečeno, živa bitja, ki so imela takrat taka materialna telesa na seb), da so v ljubezni do Boga, skupinsko, v harmoniji peli Božja Sveta Imena.

med mano in Bogom obstaja nepojmljiva hkratna večna različnost in enost.

le če zadovoljiš Boga si tudi sam lahko zares zadovoljen.

če zadovoljiš Boga si lahko tudi sam zares zadovoljen.

lahko tud tko rečeš ja. ker če iskreno ljubiš Boga je to v tvoje najvišje dobro. ampak v pravi ljubezni primarno oz. ekskluzivno razmišljaš o zadovoljevanju ljubljene osebe in šele kot stranski produkt avtomatsko pride tud to, da si ti zadovoljen. ja, dobesedno petje. ko poješ Sveta Imena Boga za Njegovo zadovoljstvo avtomatsko in hkratno sledijo tudi dejanja, tj. da uporabljaš vse kar ti je na voljo za Njegovo zadovoljstvo.

s pravilnim petjem Svetih Imen Boga sem mislu to, da jih poješ za Njegovo zadovoljstvo, iz svoje večne ljubezni do Njega.

ne ni edina. je pa po volji Boga edina uspešna za realizacijo Absolutne resnice, Boga in za prebujanje, gojenje in izražanje večne ljubezni do Njega, kar je najvišji/najprijetnejši obstoj vsakega živega bitja.

po besedah mojega duhovnega učitelja, po besedah Ved in lastnih izkušnjah.

ker se da v tej trenutni dobi, po volji Boga, dosežt najvišji oz. končni cilj našega duhovnega obstoja, tj. čisto ljubezen do Boga in do vseh v odnosu do Njega le s pravilnim petjem Svetih Imen Boga. če se je nekdo le vpisal v šolo, še ne pomeni, da je šolanje tudi uspešno že zaključil. je pa vpis prvi korak, brez katerega tudi ne gre