mgd

če ljubim Boga, s tem ljubim tud sebe ja. ker nič drugega me ne more zares izpolnit, razen ljubezen do Boga. jaz in Bog sva hkrati eno, a tudi različno.

sej ljubezen do Boga izhaja iz duše, iz mene, ne iz telesa. je pa ob tem telo tud uporabljeno za služenje Boga ja. je hkrati prisila in želja, ki zares izpolnjuje. unis, da bi te vse kar storiš izpolnjevalo, se morš sam zavedat da si od Boga in delovat v skladu s tem. jz se tega trenutno zavedam le do neke mere, tko da nisem še skos izpolnjen.

bl k slediš svojim začasnim filingom, bl greš v trpljenje in bl k slediš svojim večnim filingom, bl si zares izpolnjen. Bog ni izmišljeno bitje, On zares obstaja, a je onkraj dosega tvojih materialnih čutil. je Vseprivlačen, Šri Krišna. ti si večen, Bog je večen in tud tvoj odnos z Njim je večen. bolj ko je pošlihtan, bolj si izpolnjen Bog je edini uživalc, vsi ostali smo od Njega uživani in le v tem smo lahko zares izpolnjeni. jz sm na poti ljubezni do Boga šele začetnik, zato skor nimam problema, da mi ne verjameš čiz kar pišem

se strinjam. boljš na Zemlji, če sm že kle, prakticirat ljubezen do Boga in se tako naravno kvalificirat za vstop v Božje kraljestvo, kot pa le sanjat o njem. ja, če maš srečo, si lahko za vedno zapomniš naravo začasnega in se mu tako lahko naravno, brez tenzije odpoveš oz. vidiš njegov pravi namen in ga za to uporabiš mam tud jz ene lepe spomine in na podlagi njih se trudim nadaljevat in izpopolnit že začeto. če se ti zdi, da mi govoriš kej proti ljubezni do Boga se motiš, ker mi Jo le indirektno podpiraš. se ti zahvaljujem za to.

če bi ti poznal svojo punco v celoti, bi vedu v kakšnem odnosu je ona do Boga in v kakšnem si ti, se ti ljubezen do Boga ter do Njegovih otrok ne bi zdela tolk nepotrebna in nesmiselna, ker si je ne bi več tko predstavlju kot si jo prej tuki opisval. niti se v svojem lajfu ne bi tko obnašu do nje kot se zdej. se strinjam, mej jo rad, ampak jo mej pol do konca, brezpogojno. z brezpogojno mislim brezpogojno. bo zate in za njo najboljš. mene je lajf kokr dost ob tla že metu, zato ti te stvari tud lohk govorim. na teb pa je, če boš od tega kej vzel al ne. niti se ti ni treba od mene kej učit, ker resnica je pač taka kot je. prej k jo sprejmeš, prej si miren in zadovoljen. dokler se ji upiraš si v skrbeh... kot jz npr.

čeprav sta bla moja zemeljska starša, ko sta spočenjala moj telo bolj zatopljena v materijo kot sta zdej, sta mi vseen kasnej pomagala (bla inštrument v rokah Boga), da sem se začel zanimat za in razvijat večno ljubezen do Boga. zato se jima zahvaljujem za vso njuno materialno kot tudi večno podporo. kako drugim pomagat je pa kompleksna stvar. se pa strinjam, da je zgled osnova za vse ostalo. če ne živiš tistga kar druge učiš, je bl švoh vse skp.

se strinjam, to ni ta ljubezen do Boga o kateri govorim. čeprav tud tej, ki si jo opisu bi lohk rekl ena vrsta ljubezni, ljubezen do mrtve materije in maš prav, da te ta ne more zares izpolnit. prinese ti to, da ti to ni dost in pol iskreno iščeš naprej me je kr dost strah pred življenjem še ja v bistvu se nikol nism niti rodil niti nikol ne bom umru, le tolk sem se zatopil v materijo, da sem pozabu nase in se mi zdi, da se rojevam, umiram, zbolevam itd. zakaj sem se tolk zatopil? ker sem v upanju po večjem zadovoljstvu hotu raziskat to kar se je privlačno bleščalo. sam kaj k je bla to le navidezna voda fatamorgane v suhi puščavi zarad začasne ljubezni boš definitivno razočaran in tud jz srčno upram, da te ne bo pol ruknl v kšn drug našpekuliran bluz, k bo v bistvu le isto sranje v drugem pakovanju al pa še slabš. naveži svoj ljubeč odnos z Bogom in tko ne boš nikol več razočaran. zmeri bojo kšni k bojo razvil izpoljujočo ljubezen in zmeri bojo nekateri, ki jo bo iskal na napačnem mestu. ne skrb, da te Zemlje ne bo čez 50 let, ker bo še kr neki cajta pretekl preden bo uničena, da bo lahko spet na novo ustvarjena. naj te bl skrbi, da se iz tega zemeljskega bivanja naučiš razlikovati med začasnim in večnim, za začetek. ni nujno, da se lahko samo tukaj izpopolnjujem. a trenutno je temu tako, ker sem kle. kle sm zato, ker sem se po svoji volji zatopil v materijo. kot posledico sm mogu sprejet tud začasne starše, ki tud nista vedla kdo sta zares, da sta bla inštrument za "moje rojstvo". tud jz sm bil že velikrat starš, k nisem vedu kdo sem. če bi moja začasna starša vedla kdo sta in imela ljubeč kontakt z Bogom, bi se jz ljubezni do Boga učil že prej. a kdo mi je kriv? a vseeno, sem srečen, da imam taka starša kot jih imam, ki sta me napotila k razvijanju ljubezni do Boga in me pri tem še danes podpirata.

Bog je res dal oz. razodel določene zapovedi in prepovedi, za dobro ljudi. Čeprav bi se lahko, ker je Vsemogočen, pa se vseeno ne želi vtikovat v relativno svobodno voljo/izbiro ljudi, ki jim jo je dal iz namena možnosti ljubezni z Njim. Tud če ne verjameš v Boga, ti bojo rezultati tvojih dejanj kmalu razodel, kaj je dobr zate in kaj ni in pol boš lahko opazu, da Božje zapovedi in prepovedi (al pa lohk bi se rekl tud priporočila in odsvetovanja...) niti niso tolk slabe, ampak da le gojiš ene nezdrave, lohk bi reku tud sektaške predsodke do njih. A tud do tega imaš pravico in tud iz tega se boš neki nauču. En bo pol reku, mah, zakva pa pol sploh rabm Boga, sej mi bo že narava pokazala kaj je prav in kaj ni, se bom iz svojih izkušenj, iz svojga življenja nauču, Bog nima oblike, to si ga je en izmislu, zakva mi bo en pridigu kr neki... Ja, tud tko lahko napreduješ. A ko boš tako postopoma duhovno bolj in bolj zrel, boš vidu, da je narava le inštrument v rokah Boga, ki v resnic dodeljuje rezultate tvojih dejanj. In ker On točn ve kar je zate dobr in kaj ni, ti to iz svoje ljubezni tud pove. Se pa kot sem že reku, ne želi vtikvat v tvojo izbiro, ker bi s tem uničil oz. omejil možnost ljubezni z Njim. Tista onkraj materialna luč, ki jo opisujejo Upanišade kot Brahman, je sij večnega telesa Boga.

ljubezen do Boga je večna, torej zate zares izpolnjujoča. ljubezen do materialnega telesa in uma druge pogojene duše (do kolkr trenutno vidiš svojo punco) je začasna, torej zate neizpolnjujoča. izkušnje ti bojo to postopoma razodele.

mam oboje ja. z ljubeznijo Ga prikličeš. če ga kej seklam mi jav "ta številka ne obstaja" oz. dobim nazaj "delivery failure", včasih pa zvoni v prazn in pol vem, da ma ene druge plane. verjamem pa, da dobre p.s. včasih pa tud On mene pokliče oz. mi pošlje mail

s sovraži grehe sem mislu, da jih ne odobravaj, priporočaj itd. ja, Bog odpušča grehe, čeprav jih tud ne odobrava, iz svoje ljubezni do nas. greh je vsaka aktivnost, ki ti škodi. če se iz grešnega delovanja naučiš, da ni dobr grešit, si prejel končno darilo greha. si mnenja, da da kakršnakoli aktivnost isti rezultat, al dajo različne aktivnosti različne rezultate?

sovraži greh, ne grešnika. grešnik je tudi sin Boga. če imaš rad grešnika, si lahko prepričan, da to kmalu ne bo več. kako lahko rečeš, da imaš rad Boga, če pa sovražiš tiste, ki jih ima On rad, svoje otroke? sovraži greh, ne grešnika. Bog zna popolno vzgojiti svoje otroke. lahko si Mu inštrument v rokah, če te za to želi uporabit, a ni pametno, da Njegove otroke vzgajaš po svoje, tj. za svoje sebične namene. s tem delaš škodo tako sebi, kot tudi drugim. ljubezen do Boga te izpolnjuje.

jz in Bog sva onkraj tvojih pričakovanj. in ti si onkraj mojih pričakovanj

če ljubiš Boga, si lahko večno zadovoljen.

se mi zdi da štekam ja. se pa opravičujem, če dajem nazaj nejasne odgovore. človk ma svobodno voljo, ker Bog tako hoče, torej je človekova svobodna volja odvisna od Boga. če rečem, da je vse odvisno od Boga, s tem ne izključujem svobodne volje človeka. a ker je ta za svoj obstoj odvisna od Boga, ni narobe, če rečem, da je vse odvisno od Boga. upam, da sem zdej bl razumljivo napisu.

da ma človk svobodno voljo, je volja Boga.

tud s tem se strinjam. bi pa dodal še to, da bolj ko Ga ljubiš, bolj Ga spoznavaš. eno gre z drugim.

ja, vse je odvisn od Boga, Šri Krišne.

ja se strinjam. hvala ti za tole.

Bog je včasih res jezen, iz brezpogojne ljubezni do nas. Vsa slava Mu! Nitai Gouranga! Hare Krišna!

Bog je včasih tud jezen ja, a ta jeza je iz ljubezni do vseh nas.

jz tud vem, da sem od Boga in da moj pravi dom ni ta materialni svet, čeprav ti tud tuki ne more bit nič hudga, če si le predan Bogu. je pa ta materialen svet začasen in služi kot popravniški dom za tiste, ki smo nenaklonjeni Bogu. včasih v ta svet sestopi tudi sam Bog, v svoji večni obliki, da nas spomni Nanj in da nas iz svoje ljubezni do nas vzpodbudi, naj Ga ljubimo. kokr vem, je Jezus govoril, da je Božji sin, ne Bog sam. tud jz sm Božji sin, a sm očitno na to pozabu, zato vsa slava Jezusu, ki me je pršu na to spomnit. če Bog ne bi bil oseba, zakaj bi Mu Jezus rekel moj Oče? nč nimam proti, če slediš nauku Jezusa, ker boš tako nedvomno bližje in bližje Bogu, svojemu, mojemu in od vseh večnemu Očetu. Posvečeno bodi Njegovo Ime. Hare Krišna

kot sem že napisu, je Bog en in edini in je Oseba, edina Vsemogočna Oseba, Absolutni izvor in kontrolor vsega in vsakogar. Ime mu je Šri Krišna, ki označuje Njegovo Vseprivlačnost in zmožnost, da popolnoma zadovolji vsakogar.

Bog je oseba ja. Ma tud vseprivlačno obliko in se razodeva po svoji volji.

tud onkraj mojega razuma ja. nisem nikjer tega napisu, mogoče si me narobe razumela. napisu sm, da obstajamo zato ker Bog tako želi. torej je naš obstoj odvisen od Boga. napisu sm tud, da imamo na željo Boga, relativno svobodno voljo, torej je tudi ta odvisna od Boga. ta relativna svobodna volja nam omogoča možnost izbire med delovanji, ki nam jih omogoča Bog, spet glede na Njegovo željo v kombinaciji z našimi prejšnimi aktivnostmi. npr. nekdo, ki je v zaporu ima manj možnosti glede delovanja, gibanja itd. kot nekdo, ki ni. zapornik je v zaporu zaradi svojih kriminalnih dejanj. sodnik, zapor, paznik itd. so le inštrumenti, ne pa vzrok. a tudi v zaporu ima zapornik določeno možnost izbire glede delovanja, gibanja itd. a je ta bolj omejena kot za nekoga, ki ni v zaporu. na podobn način, mamo živa bitja možnost delovat le tolk kokr nam je dopuščeno v od Boga danih okoliščinah, ki pa so deloma proizvod naših prejšnih aktivnosti. če delujemo v zadovoljstvo Boga, smo zadovoljni, če ne, smo v trpljenju. na začetku nismo bli v zaporu (v tem materialnem svetu), a smo na podlagi svojih prejšnih aktivnosti zdej notr, da se iz lastnih izkušenj naučimo kaj ni dobr počet. to je namen zapora, popravniškega doma. ko si enkrat v zaporu, ne morš it kr na svojo roko ven, lahko pa prideš ven po volji Boga, če si dojel svojo napako, če jo obžaluješ, če si se pripravljen izboljšat in če to s svojimi dejanji tudi potrdiš.