A je danes kakšen dežurni psiholog tukaj? Ga nujno rabim x!x Ravno danes sem razmišljala, kako bolestno ljubosumna sem. Čisto vsakič se mi uspe zaljubiti v napačnega- to je ponavadi starejši od mene in že zaseden, jasno, kaj pa drugega! In ponavadi je to še tak frajer, ki me niti ne opazi, jaz pa se tako trudim Komu na čast? Kdaj bom spoznala, da se za enega tipa, ki se sploh ne zanima zame, ne splača trošiti energije in solz? In še nekaj sem spoznala: Prej sem bila izjemno vase zaprt človek, zdaj pa sem postala pravi družabni metuljček. Povsod me je veliko. Veseli me, da imam okoli sebe širok krog ljudi in z vsemi se razumem fenomenalno. V njihovi družbi sem duhovita, pametna, etc, ko pa zraven pride on, postanem malo drugačna- nekako suhoparna, zanj definitivno nezanimiva , čeprav se trudim, da bi naredila čim boljši vtis. Jezi me, ko vidim, da se odlično ujame z drugimi in jim namenja veliko več pozornosti, kakor meni. Opazila sem, da se ujame s tistimi, hočejo biti v središču pozornosti, kakor da so edini na svetu Jaz pa nisem taka oseba, da se mečem naprej (no včasih res), sem raje normalna, vendar me boli, ko vidim, da bi morda morala postati drama queen, da bi me sploh opazil Ma fuck off vse to, danes sem se zjokala kot dež zaradi tega Vse je lepo in prav, ampak zakaj si vedno želim več kot imam? Ali ne znam biti zadovoljna s tem kar že imam in sem že trdno zgradila? Očitno ne, vedno hočem več od odnosov. Matr sem se pa spisala. Celo svojo dušo sem izlila na ekran Vsakršnega komentarja se zelo veselim.