Zdaj pa še naj kdo reče da niso Savinjčani od hudiča...... V sosednih hišah sta stanovala Savinjčan in Ljubljančan. Savinjčan je imel kokoš, ki je na dvorišču vsako jutro znesla jajce, ki jo je Savinjčan pobral in si pripravil zajtrk. Neko jutro pa je kokoš znesla jajce na dvorišču jubljančana. Ko je Savinjčan krenil ponjo, jo je pobral Ljubljančan. Savinjčan: "Daj mi jajčko!" Ljubljančan: "Kako, saj je moja, kokoš jo je znesla na mojem dvorišču." "Ampak, kokoš je moja!" "Dvorišče pa moje!" "Vidim, da takole ne boma prišla nikamor ... pri nas v Savinjski rešimo takšnele primere na zelo enostaven način ..." "Kako?" "Najprej bom jaz tebe brcnil v jajca pa štopal, koliko boš rabil, da se pobereš, nato boš ti mene in štopal. Kdo se bo prej pobral, njegova je jajčka!" "Velja!" Gre Savinjčan po najtežje delovne čevlje s kovinsko kapico, vzame zalet in v stilu Oliverja Birschoffa brcne Ljubljančana v moda, z vso močjo. Ljubljančan pade in se v agoniji zvija 32 minut in 18 sekund. Nato se Ljubljančan opremi, vzame zalet, nakar mu Savinjčan pravi: "Ah, naj ti bo, obdrži jajčko, bom marmelado na kruhu jedel!" poredna, poredna, poredna...še bolj poredna