Audente

a veš da res....bi morala že skoraj biti med osmrtnicami...ampak ne še...še nisem vsega doživela. Ne grem tako zlahka

a gre kdo na kavo z mano?? ampak ne na Lent? nekam v bližino.....Brioni mi dišijo ali pa preveč spanja...zadnje čase samo spite...levi, luftarji..ško...ma vsi

Ribncanka se obrne v postelji k svojemu mozu in rece: "Vejs kuga, lub muj moz, tjab pa hudu hitru pride." On pa odgovori: "Vejs kuga, draga zjana, s'' mejla glih tulk cajta ku jest." Pa mal se umirite, da bo spet sonček. Ker tole vreme pa res ni za nikamor

Pika, kdaj si jih naštepala 16.000?

In nočem umreti, ne da bi prej živela tako življenje kot ga želim. Ljubim svoje življenje, ker ga živim. Doživljam. Uživam. Sprejemam. Ker ga ljubim. In nočem služiti samo najboljšemu. Stopila sem iz svoje sence. Sprejemem vsako zrno, vsako seme, ki naj vzkali. Dala ga bom naprej. Kot cvet. Bel ali rdeč. Kot zrel sadež. Vsakomur, ki želi. Le z dobrim namenom.

Nobenga tapravga dvojčka več ni ..še tist, ki je bil se je izgubil. Po moje ga je lkaka frišna levinja zapecala in mu niti dihat ne pusti. Saj vem: mladost je norost. PIKA 4ju: http://www.radiorogla.si/oglasbi/jan06.jpg a še veš kaj bi mu delala??

saj tudi jaz ne bom šla. Repek noče. Sama ne grem. Sem pa jezna. In bom namesto kave---čaj pila in šla spat :xx!:

kaj bi morala razumet da si ti en zelooooo nagajiv levček čist preveč se hecaš. dejmo malo resnosti

Čuj Štejerc, nea se ti oglašaj. Jutri tak al tak pridem na Lent in v Mb na kavo. Z atom

ja v četrtek tam okoli 19.oo ure? Bo šlo? Ej meni se gre pa jutri na Lent. Fak, je Riblja Čorba pa nobeden noče z mano....

ej, zakaj so zveze tolk slabe? Pol je pa treba čakat in čakat in čakat...bemu. NE DA SE MI ČAKAT

A verjameš al pa ne. Prav nič več ne razumem. Mam megglo v možganih in sence na pljučih. Pa črke mi plešejo na ekranu. Enostavno ne znam več brat. Pa vse si narobe razlagam. Bemu...da nimam kake nove bolezni? Odvisnost od p.... o repka bi se bi se zapalilo. Sem skor prepričana. A greva dans? Al kako? Meni se pije kava v kaki fajni družbi x:px pa da je še pošten postrežena

bejba :2src: sem že mislila nate. Bemu bo treba naBrione na kofe. Nevem, kwa je zadnjič vmes pršlo. Pa ni blo prav , da veš. Bi morale iti. Po moje bi se nekaj zapalilo

o tem ne vem nič. nimam izkušenj z levi. samo z repki. uni niso nagajivi so pa drzni

da naujo sam tebi norčije po glav hodle...evo: grem tudi jez na kavo..sam ne z mojim starim atom....ampak z.. x:Dx

če je to tvoja stara mama pol sem jaz Devica Marija mislim...saj sem rekla da tipi niso več kar so bili...samo še spite.....

SPREMEMBA Vsak od nas ve, da če ničesar ne spremenimo, se tudi spremenilo ne bo NIČ. ZAto moramo na vsakem začetku spremembe se odpovedati nečemu, kar je lahko in enostavno in storiti korak proti tistemu, kar je težavno in novo. Vem, da obstaja strah. A ga bomo premagali, ker se splača vztrajat. Vsaka sprememba vsebuje našo izbiro, ki jo lahko izberemo ali pa ne. Spet je vse odvisno od Nas. Vedno lahko izberemo, kaj delamo, kaj počnemo in kaj mislimo. Celo če ne izberemo Nič. Tudi to je izbira. NIČ. Saj vsi vemo, življenje je kot nepopisana knjiga, in vsak dan sproti, vsako uro in vsako minuto pišemo, zapisujemo... Od tenutka, ko se zjutraj zbudimo, se odločimo, kaj bomo storili in česa ne. Jaz npr. vsako jutro po obisku Wcja in koplanice sedem za PC in napišem : Dobro jutro zverinam. Zakaj? Ker sem se jaz tako odločila in ker ob tem užiwam. Ko ne bom več, si bom prej naredila make up... Torej, odločitev je v mojih rokah, kanje? TI, kaj si želiš Ti. To je pa v tvojih rokah. In začni delati sedaj. Tisto, kar si ti želiš

Ko počasi mineva čas, ki v mrtvo večnost se izteka, ta večni čas, čas rastlin, živali in človeka. Nič več ne bo človeka in v človeku bolečine, Ne bo več misli, ki od groze pred usihanjem izgine. Pregret zrak bo kisal zastrupljena morja, grozeče, hladno legal bo v obzorja, bo led škripajoč še drobil puste goličave? Bodo vulkani še bruhali potoke vrele lave? potresi drgetali v togi zemeljski skorji? nad zemljo razletavali se meteorji? Naj vse brez groze bo, brez rojstva in brez smrti v vseenosti, brezčutno razprostrti, vse teče naj skozi večni prostor. Čas, kot zdaj poteka, le da brez muk rastlin, živali in človeka, krožeče brez zavesti, cilja, smisla, lastne volje v brezimnih tropih zvezd skozi čas in vesolje, zgubljeno v nič, obsojeno na bo kar bo, ne da za to, kar je, kar bo, bi vedel kdo. Vendar, mar to, kar je, v resnici je, če za vse to, kar je, ne ve nihče?

3. In čas odrinil me je od neizmernosti vsega – Po vsem z ljubeznijo sem segala si kot dete z vsem srcem želela, vzela, kar dlan življenja je ponujala. Razvajena od vsega in še več…… Zdaj spočilo in spokorilo se moje je telo in z njim duša. Izmučeno bilo je od neizmernosti vsega ljubezni, sreče, veselja in preklete bolečine. Ne zavedanja , ko stisnjenih pesti sem trgala se iz objema pekla in raja . Nikoli nisem vase se zaprla, nikoli nisem si želela biti kot lešnik v lupini. Vedno z zaupanjem do sebe in sveta, ostajala sem jedro, ki zori, ki v nočeh se je iskalo in jokalo želelo in hrepenelo. A se zjutraj je zbudilo v en in edini smisel se končno umirilo in ujelo ritem. Brez hotenj in obljub, polno praznine, za vedno ostati ljubljena in ljubeča. V ravnodušnosti vsega. Drevo stoji pokončno in vzravnano. Srce spet bije. Srce ve. Ravnodušno.

2. Zdaj lažja je tudi moja duša, in z njo srce, kot da oprala ju je poletna nevihta sprala iz mene in z mene grehe ki v vsej neizmernosti sem jih lepila vase. Vse se je vame zažrlo prisesalo na vsak košček telesa na tej boleče-sladki izkušnji. Sedaj že skozi noč v dan razpira, a se nikoli ne odpre nikomur, ki semkaj vdira, a ve, da dan za dnevom spet so nova jutra, ki gredo v nova upanja. Srce še upa.

Ko se takole zazrem skozi okno in vem, da želim naprej. Želim umirjeno živeti. Se spomnim na : O. S. MARDEN, ki pravi: "Globok v človeku spijo moči; moči, ki bi ga osupnile, za ketere si nikoli ne bi mislil, da jih ima; sile, ki bi spremenile njegovo življenje, če bi jih prebudil in uporabil." Zato se zberi in začni; Zdaj

Odločila sem se, da se nikoli več ne bom zadovoljila z manj, kot lahko sem. Naučila sem se uporabljati eno NAčelo: Zbrana moč. Šele ko dojamemo, da imamo moč in jo zberemo, zmagujemo. Vse bolj sem prepričana, da marsikomu ne uspeva samo zato, ker je izjemno dober v nepomebnih stvareh. Zavedatei se moramo stvari, zakaj jih počnemo in kako to počnemo. Bistvena je kakovost življenja. In ta je od posameznika do posameznika različna. Nekateri se prebijejo iz nič na vse, nekateri pa iz vse naredijo nič Zakaj? Kako? Kaj je skrivnost strastnega, srečnega in hvaležnega življenja, in zakaj je življenje mnogih polomija, da se samo še vprašajo: Je to vse, kar je? Zato zberite moč in začnimo. S trajno spremembo.

Poznaš …? Neznosni občutek strahu, boleč trenutek tišine, ki zakriči brez glasu, ki te ubija...ki te pogublja… brez sramu . Poznaš …? Sunek nečesa, nečesa nepoznanega, ki je v meni...ki je v tebi … ki prisili, da pridemo do dna. Neraziskanega. Poznaš …? ČAS sreče, ki te popolnoma prevzame. Kratek … božajoč...kot večnost, ki te ujame … prevzame. In ti pusti pečat, skrivnostno gorečnost, neraziskano strast, nerazumljivo, Ljubezen.

ja kaka levinja pa ti si? vsaka prava Levinja želi biti stalno v središču pozornosti in hvale in samega lepega..... Merlin, vprašanje je čisto na mestu saj ne rabi odgovora. No so pa levinje tudi zeloooooooooo nepotrpežljive. In neučakane.

a pride ali ne pride? to je zdaj vprašnje tole pa razloži v detajle. Zakaj in kdaj je težko