Audente

Kakor v kotu stara violina v sebi sem izgubila glas, v meni ostale sledi so spomina sama se vračam skozi ta čas. Brez imena so grobovi kamen sivi tam le tiho spi, moja duša je kot ptica, valovi če umrem, pesem moja naj živi. Ne bom umrla brez spomina kam potem naj žalost gre? Sprejela sem te vase bolečina, zdavnaj posušile že so se solze. Lepe misli ostajajo na dni, ko nekdo z nasmehom se zbudi, v njem narahlo spet ljubezen oživi, naj z violine veselo pesem zadrhti.

HVALA z veseljem se podpišem.

Ob oknu gledajoč to ravnico redki žarki sonca gledajo ptico, duša je brez teže, moja je, prazna pripeta v večnost, meja več ne pozna. Na pladnju obzorja je sonce, samo senca oblakov pada k mojim nogam, lebdi le na širini neba modrega za njim ostaja teža bremena mojega. Veš sonce, ni me več strah, ne veš, kaj zapisala sem s stopinjami v prah ! Občutil v hladnem si jutru nežen vdih, veš, čutila sem tvoj globoki izdih, že davno pozabljeno je notno črtovje, napisane kitice ne bodo šle v vesolje. Ostal za vedno bo prešeren smeh in spremljal te na vseh zaprašenih poteh, nikoli ni prepozno da se zaveš, bila je pot, oba bila sva peš..... Na vseh utrujajočih in samotnih poteh, ali še slišiš moj iskreni smeh ?

Mah saj ne prepisujem. Samo misli mi begajo. Pa prehitevajo moje prste. Ko grem za nazaj brat se včasih kar zgrozim. Namesto da bi prebrala šeenkrat, preden pritisnem..pošlji--potem šele opazim, kake bedarije včasih napišem. Zdaj grem knjigo brat. A ne zato, da bom pametnejša, zato, da se lahko z razlogom vležem. Imejte se radi, sami sebe, če vas že drugi nimajo tolk, kolkor bi radi.

Čao Levinja. Jaz te popolnoma razumem, da si nekako v dvomih. Pa še malo te je strah. Ampak, veš, ko se enkrat odločiš, sploh ni tako zelo hudo. Niti strašno. In tisti-------vrinjenec---prav hitro zbledi. Nič bat. Vsi smo to nekoč dali skozi. Tudi jaz sem se pred davnimi časi tako nekako počutila. Na koncu sploh ne izpade slabo. Samo verjet moraš. VAse in vanj. Ljubezen vse prenese. Če pride kriza se tudi lahko skriješ. Če drugam ne , na wc ziher....Glavo gor. Boš vidla potem,kasneje ( 20let) kolk si se neupravičeno bala.

zrela in vredna greha. se strinjam. samo ni vsak pravi grešnik. stopal zaenkrat še nimam modrih. Modrost je nekje drugje blagor tebi. JAz sem bila pri polni zavesti. Hvala nebu, sicer bi jih nekdo dobil po smrčku. Ampak sem se nasmejala. Vsakomur. Naj vedo, da mi ne pridejo do živega.

zato sem pa to napisala. Saj se trudim biti skulirana. Mi redko kaka stvar pride do živega. Ampak vsa ta presedanj in pošiljanja od vrat do vrat in vsepovsod je BP Hej , KAKO...če so noge zatečene in prsti modri. Halo. Saj jih nismo v galico namakal A levček spi

Dans sem se odločila, da ta vikend spet preživim na Štajerskem. Da se sprostim in uživam tam ob Dravi. Ker potem imam energije za cel teden. Dovolj moči za raznorazne preiskušnje.........

"Če bo stvar dobro premišljena, bodo besede rade sledile." - Horacij - bolje da sem tiho, če ne bo fajt

tebi se lahko sfuzla edin zaradi zdravstva, tako kot meni čakaš 5 ur, vmes vzamejo kr ene, ki ne čakajo niti minutke, da ti pol rečejo: to ni nič. en mesec bolečin ni nič. saj bo minilo. fakingšitzdravstvosunčesejimgrozno

vse. Zdaj greva z mojim sco v Lj.

Lahko lahko poskusiš. Morda ti uspe odrast. In boš velik. In krasen v vsej veličini, kot si že sedaj. Enkraten. Edinstven. Neponovljiv. Grem jaz zdaj v LJ, pogledat kaj rečejo zdravniki. Imejte se.

ne še ravno je spet pri zdravniku :xx!:

Veš, tale kolonjska je res nekaj specialnega. Za moške s stilom. http://www.parfum-top.ru/products_pictures/Allure_Homme_Sport.jpg

Juterček repke in zasledovalci. Kaj se dogaja v gnezdu skrivnostnih, umirjenih, strastnih ? Vse pod kontrolo

Mijaw mijaw Danes sem vstala že zelo zgodaj. Menda bo malo bolj hladno. Mi prav odgovarja. Danes sem še na dopustu in razmišljam, kam bi jo mahnila...ali bi morda koga pahnila. Težka odločitev, ane? Bolje javno kot na skrivaj. Tako vsaj imam dokaz, da ne mislim resno. Meni bi se prilegla kava. Le kdo mi skuha? In prepih me je zdelal. Prehlajena sem

Dolgčas lahko razbijemo z enimi pomebnimi dogodki. Danes sem našla en specialen parfum za moške. Če boš priden, ti zaupam njegovo ime. Samo ne potem meni grozit, ko ne boš imel miru pred oboževalkami. Zdaj pa res med rjuhe. xrosex

Nočko levček. Ti res znaš polepšat dan. Kar tko naprej. In pozdravček repki

Seveda. Gledava se iz oči oči in se pogovarjava. O politiki? Ma bejž bejž, to pa že ne. Še en izpit za mano. Carica sem. Rada se imam. Občudujem se. Prav zares. Vse ta lepš me še čaka. NOČKO zverinice

x:Dx ti verjemi sebi in ne horoskopu. Itak je horoskop samo en detajl. x:Dx Tudi mene ne zanimam politka. Politiki ? Ja ti pa zelo. In enim gre to zelo v nos. Meni pa čisto nekam drugam.

Merlin, sploh ne vem več, kaj lahko verjamem in kaj ne. Moram razbistrit utrujene misli. Preganjajo me družbeni procesi in konflikti. Vojna je veščina s katero se ljudje ubijajo, politika je veščina, s katero se varajo ( kdo koga se še ne ve? )

In ko slišim nežni glas violine, spomnim se rok, ki božajo moje obline, in želje, ljubezni odsev leska v očeh, vse kar sva storila bila je le sreča, ne greh. In ko v jutru glas zvona me je prebudil, spomin se nehote v glavi je obudil, pustila sem ga tam, v srcu, naj vzdihuje, zakaj spoznala sva se in razšla, pa veva le midva. Spodnesel naju je val strasti in bolečine, na postelji, kjer ostale bodo le skomine. A ti še vedno le nežni zvok si, violine odnašaš moje želje tja v temne globočine

Hodim po poti in zrem v nebo svetlomodro. Se zavedam zvezd, ki sijejo meni? Čutim samo rahel šum vetra, misel, ki me boža, glas, ki me ne uspava, pogovor, ki me nasmeje, energijo, ki me prebuja, pogled, ki me ogreje, nasmeh, ki povzroča metuljčke. In zopet sem na začetku. Vedno znova ista zgodba. Morda bo tokrat drugačen razplet. Komedija ali tragedija? Izbira je moja.

Mar v gozdu živijo škratje? S prvim poljubom se razblinijo v neskončno resnico.. Za sabo puščajo grenak priokus, da so neresnični, ostaja samo šum v vejah dreves: beda, beda, bedaaaa. Poležana sta praprot in mah, je to njihovo nočno ležišče? Midva puščava vidno sled. Bel madež na vejah. Debelo in mehko je to ležišče, kakor da so ga pripravili za naju. A ga nisva uporabila. Vedno prideš s soncem in iskricami v očeh, na nosu temna očala, Ki skrivajo strast, ki te ubija. Si kot melodija, Ki jo pojejo ptice sedeče na veji.. Si kot privid. Izvijaš se in bežiš, Umikaš pogled z lažjo na ustih, lahkotno, dehteče, odet v razkošje svojega jaza. Priviješ me k sebi, da potešim tvojo željo po meni. In se izgubim, v neznanem občutku tvoje strasti ... Drevesa bledijo, nežna, visoka, polna listov neme so priče čarobnih trenutkov. Gledam proti njim v veje, čutim nemir v sebi, Gledam to zaveso, ki me opominja. Ne. Vendar zopet sem tam, Na tem zastoru nebesnega svoda. Ti si hrast. Sem mar znova tvoja veja? ki z listnato pahljačo hladim tvoje razgreto telo ... Zaman.

Nevem, ali bom potonila v nič, a če bom, naj takrat, ko v tebi je še sled spomina, ljubezen, ki umira, dokler je v nama, drhti, a še vedno ostaja nje dvom. Mogoče sem le nje odmev, a ko več ne bom življenje, ne nalivaj si pelina, naj žalost se ne seli v tvoj dom, srce naj vedno ti igra kot v violina. Morda bolečina v tebi ne bo ugasnila da v duši bila bi le tišina, a glej, se našla nekoč bova v njej a samo, če bova ji prisluhnila ko drug drugemu končno priznala da ljubezen med nama je resnica postala.