Lepo in veselo moje je oko,
ne želim si, kar nikoli ni bilo,
nisem sama, a vendar brez poljubov,
le pogledov in rjavih oči polno objemov.
Niso več noči brez sna,
ni več kot morje norih želja,
a za vedno ostaja brez dna
neskončen in moj vodnjak želja.
Ne vračam se z jutrom v sanje,
ne skrivam sebe in ne tebe več vanje,
ker ti in jaz, oba v resnici živiva,
drug drugemu ob strani stojiva.
Polušam ljudi,vsak od njih govori,
da si le nebeška obljuba,
vendar tvoj smeh izpove mi več
vem, njihove so besede povsem odveč.
Nekega dne pač odšel boš, naprej,
morda zašepetal sladke male laži,
takrat se vrnila bova v sanje,
vedi, za vedno skrila te bom vanje.