Damjana Golavšek : ŠUM DEŽJA Slonim pri oknu in poslušam šum dežja, so kapljice na steklu kot solze, vedril je le potem je šel zdaj sama sem in čakam ga zaman vse dni. Edini ta, ki ljubim ga razumel ni, da moje se srce ujelo je, zato pri oknu čakam kadar pada dež, ker on morda se vrne z njim. Dež, daj reci mu naj vrne se, saj ko bo tu bom pozabila vse, pa čeprav ostaj je le ker je padal dež. Ko preneha dež spet sonce bo prišlo, posušilo moje bo oko, zato pri oknu čakam kadar pada dež, ker on morda spet pride z njim. Dež, daj reci mu naj vrne se, saj ko bo tu bom pozabila vse, pa čeprav ostaj je le ker je padal dež. Dež, daj reci mu naj vrne se, saj ko bo tu bom pozabila vse, pa čeprav ostaj je le ker je padal dež. Ko preneha dež spet sonce bo prišlo, posušilo moje bo oko, zato pri oknu čakam kadar pada dež, ker on morda spet pride z njim.