Je bil sončni žarek na blazini? Je bil temen pogled v tišini? Je bil zrak poln svežine? Je bil vonj, ki nikoli ne mine? Je bil smeh, ki prežene sivine? Je bil morda krik sredi divjine? So bile sanje v noči, ki mine? So bile oči polne miline? So bila usta, ki ne spregovorijo? So bile roke, ki objeme delijo? So bile besede, ki glasu ne spustijo? So bile želje, ki v vesolju živijo? Je le skrivnost, skrita in svetla, je le privid, ki nima oblike, je podoba, ki v okvir želi, je glas, ki v pesmi nežno zveni, so oči, ki žarijo vse noči, so sanje, ki vsak si jih želi.