Večer počasi lega na mojo dušo, premišljujem, da je priklicani tiger v moji pesmi tiger iz barv in senc, zaporedje nežnih besed in letošnjih spominov, in ne usodni tiger, celo dragulj zla, ki se morda pod soncem ali spreminjajočo se luno predaja brezdelju, ljubezni in smrti. Tigru iz barv sem postavila nasproti pravega, kipečega iz krvi in mesa, ki desetka mojo dušo, meče čez srce svojo počasno senco, a dejstvo je, ker ga omenjam, imenujem, verjamem v njegov obstoj, vseeno ni bluzni izmislek, je le še eno bitje, ki stopa po zemlji.