Naše Življenje je prekratko in iz dneva v dan preveč absurdno, da bi ga jemala kot zelo resno. Velikokrat se ujamem v vrvi in oklepe neštetih razmerij in odnosov potem prihaja do takšnih in drugačnih medsebojnih vplivanj, le ta se zaisdrajo in postanem odvisna od njih, odvisna od fizične potrebe, ki vodi moje razloge in mi diktira odzive - velikorat potem to nisem jaz, sledi ponarejena formalnost in srce, ki bega. Ne ve več, kaj je prav in kaj narobe. Ker pričakuje. In Življenje me golo, odprto in iščočo smisel potiska v ta svet. In tukaj je nekaj, kar me potisne tudi v samozavedanje. A kaj, ko sem spet kamlu nazaj, v sredini vseh mrež, vedno znova, z drugimi ljudmi na enak način, razkošno oblečena, skrita za pudrom, poskušam, vedno znova.....ampak nekje se konča. In začne. Prava pot, da našla sem svojo pot. Nisem več zasužnjena s pričakovanji, z rezultati, estetiko. Enostavno bivam. Ni več pretveze, ni več strahu. In nisem prestrašena, da sem mogoče malo več od tega. Ker sem postala - veliko več od tega. Ja. Life is beautiful.....