Se strinjam...To je prava pot, sicer zveni egoistično, je pa edino, kar ti pokaže kdo sploh naj bi bil. Načeloma, ne rabiš nič več in nič manj kot samega sebe...no tudi to je včasih, vsaj pri meni težko za prenašat...! Sem pa že nekje napisal, da se držim načela, če nisem srečen pri sebi, ne iščem tega zunaj sebe v drugem človeku!!! )) Zaenkrat veliko bolj jasno in brez-konfliktno živim. No, se vsaj trudim kolko mi uspeva, se mi pa zdi, da smo ljudje, ki tako razmišljamo veliko bolj sprogramirani, tako zelo, da se vsega tega že globoko zavedamo... Back to the roots...Saj ni mi potrebno izkati smilsa v življenju, življenje me je naučilo, da je življenje smisel in tudi to, da moj ego jemljem precej sproščeno takšnega kot je, včasih precej nadležen in trmast, dominatoren itd...Jap, je veliki otrok v kletki omejenosti...)