anarhist

Glede glinenega lonca... Lonec ne nastane iz nič. Vsa tvoja razlaga je smiselna, ampak po tej logiki stvarjenje ne obstaja. O Gospodu kot šefu materije pa se mi zdi, da je to izgovor za nesprejemanje posledic svojih dejanj, ustvarjanja. Še enkrat, če je bog ustvaril materijo, kdo je ustvaril njega?

Telo je človek, življenje v njem in okoli njega pa je naš pravi jaz. Božjih besed? Če je bog kdaj rekel človeku, naj si podvrže zemljo in ji gospoduje, se včlanim na učne urice baleta.

To torej pomeni, da je samo človek božje bitje?

In bog je rekel človeku: "Podvrzi si zemljo in ji gospoduj!" Ego prevede: "Posekaj gozdove, posvinjaj reke, pobij ostale oblike živega in z njihovim mesom utišaj besede svojega želodca." Tako je začel človek izpolnjevati božjo voljo.

Nekdo je zakapiral vprašanje teme. Trditev, da brez stvarjenja ničesar nebi bilo, je posledica umenja časa.

Stvaritev ni mogoča, samo pretvarjanje. Če malo opazuješ življenje, slej ko prej vidiš, da nič ne nastane, nič ne izgine, ampak se samo spremeni v drugo obliko. Glede vesolja sicer nimam pojma, mislim pa, da je bilo, je in bo. Če bi ga kdo ustvaril, kdo bi torej ustvaril stvaritelja? O Jezusu vem bore malo, ne spomnim se, da bi ga kdaj spoznal, in menda je že pokojni. Za njega pravijo, da je edini božji sin, zato, ker je bogu rekel oče. S tem se ne strinjam. In tudi če so najine metode različne, kaj ima to opraviti z najino božanskostjo?

Ako me spomin ne vara je bil to stavek: "Pubje, vsedmo se."

Eno od mojih spoznanj je bilo to, da ni nič večjega ali manjšega, razlike nastanejo v glavi. Ne verjamem, da obstaja karkoli bolj božanskega od mene, kar bi moral častiti (aja, ko govorimo o bogu kot stvarniku, to kar je, je bilo, je in bo. Stvaritev je iluzija.) Če častiš boga, ko ga spoznaš, se mi zdi v redu, čeprav ne vidim razloga. Napaka pa je, da večina duhovnih ljudi časti božanstvo, brez da bi karkoli izkustveno spoznali. Jezus je bil pa prav toliko božanski kolikor sem jaz.

Zavožen kapitalist?

V srcu me je stisnilo, ko sem tole prebral. Če bi bilo vsakemu človeku takole sojeno, bi zmanjkalo ječarjev. V vesolju ni slabih in dobrih dejanj, le pretvorba energije. Zapori so ena večjih bedarij človeštva.

Bog je moško ime, v sv. pismu pa piše, da je najprej ustvaril človeka, nato pa še žensko. Glede raziskovanja sebe, se ne boj, zanima me samo definicija besede o kateri je toliko govora. Edino, kar mi pride na pamet je božanski jaz, bitje enosti. V glavnem pa ljudje govorijo o bogu, kot da je nekaj višjega od njih, nekaj kar morajo častiti, hvaliti, mu žrtvovati. Nato mu nadenejo imena, podobe, ustvarijo karakter... Tega ne razumem.

V redu. Ampak zakaj so potem spori o obstoju boga? Ateisti pravijo: "Verujem kar vidim" Če je bog v vsem ga torej lahko vidijo.

Ne trdim, da trpljenje ne obstaja, ampak, da je samo določeno stanje, odvisno od načina dojemanja.

Ti že veš, ko imaš opravka z astralnimi vampirji in podobno golaznijo. Sem šel tudi jaz čez trpljenje, a z meditacijo je vse odšlo.

Trpljenje je umska ideja.

Veliko je vprašanj o Bogu, tem skrivnostnem moškem, obstaja ali ne, se inkarnira, ima zarod, kako izgleda... Sam se ne udeležujem teh prepirov iz enega razloga. Ker ne vem, kaj naj bi Bog bil. Mi lahko kdo razloži?

V kaosu ni lastnine, ampak vseeno dobro razloženo. Zdaj pa primerjajmo s trenutnim stanjem. Eden glavnih problemov je legalna morija, skupnosti, lastnina itd. Zakon je napisan za nezrele ljudi, ampak ob njem ne zorijo, ampak postajajo hujši. Egoizem z zakoni raste. Je res kaos slabša možnost?

To je predvsem odvisno od našega dojemanja trpljenja. Je le eno od stanj, ki smo jih določili za slabe.

Vegeterijanci so skupina, ki je drugačna od "normalnih" ljudi, zato sem se otepal tega zaimka a mi je končno prekipelo. Zakaj rabim naziv za to, ker ne tešim lakote z drugimi čutečimi bitji?

Hujšam ko sem sit.

Ter njega Znamenje štirih, Študija v škrlatnem ter Obred rodbine Musgrave.

Takšne bomo pač postrelili.

Nekje v tej temi sem napisal, da nisem vegeterjanec. Zdaj popravljam, da sem si nadel ta zaimek in se včlanil v skupnost drugačnih.

Ja, vsak preobrazi sebe. Zdaj pa me zanima, ali je res boljši trenutni sistem, kot bi bil razpad in kaos? Ne navijam za nobeno od možnosti, ampak kjer so pravila, se jih lahko krši. Prepovedi nam sporočajo, da je mogoče naresti nekaj narobe. Kriminal se je pojavil, ko so začele nastajati združenja, kot je tudi država, družina itd. S tem je prišlo tudi lastništvo, ki je krivec večine neumnosti, ki se dogajajo. Kaj se vam zdi boljša možnost, razpad sistema (nasilen) ali samouničenje s strani "roke pravice"?

Naj vas še enkrat opomnim na Klub golih pesti by Chuck P.