girly

je že marsa enkrat na začetku teme napisala, da je razlika med ljubeznijo in obnorelostjo. lahko, da je tisti, s katerim greš, samo trenutna obnorelost (iz kateregakoli vzroka pač - lahko da ima tvoj stalni partner kaj pri tem ali ne), ljubiš pa tistega, ki je doma in valda, da se boš potem vrnil k njemu. sem bila že fulkrat v tej situaciji in tudi enkrat postavljena pred "on ali jaz" in sem se odločila za tistega, s katerim sem furala resno zvezo že dalj časa (in mi je tudi dal ultimat). me je kar hitro minila tista obnorelost, ko sem ugotovila, kaj lahko izgubim. pa se mi ne zdi, da bi s tem varala samo sebe. res pa je, da sem se zapletla z drugim, ker mi prvi ni mogel vsega dati ... ampak to, kar je manjkalo, ni bilo tako bistveno, da bi se zaradi tega odpovedala vsemu ostalemu, kar mi je lahko dajal ...

sem slišala, da misli ena radijska postaja (slovenska) v živo prenašat robbiejev koncert z dunaja. a kdo ve kaj več o tem?

no, bom kupila mariniranega. ampak moraš priznat, da navadnega (brez okusa) je pa res brez smisla jest.

kaj jaz vem ... se mi zdi, da če tipa prevaram, ga zato, ker mi očitno pač ne nudi vsega, kar jaz rabim (pa ne mislim v materialnem smislu). svoje želje pa zmeraj izražam dovolj jasno in sproti, da bi stvar lahko pravočasno zadovoljivo porihtal. tako da si na nak način sam prosi ... in seveda obratno. če on nekaj želi in mu jaz tistega nisem pripravljena ali sposobna nudit, ima vso pravico it tisto iskat drugam. drugače pa mi je prav prijetno furat "česar ne veš, to ne boli".

2 uri kasneje: SEM!

saj to se mi ravno tisto sporno zdi ... zakaj bi jedel nekaj, kar nima okusa? iz istega razloga ne jem testenin in riža. če hočeš, da sta užitna (oz. da se ti zdi, da nekaj dejansko ješ), moraš obvezno eno polivko čez počit, ki da stvari nek okus. potem raje jem nekaj, kar že ima okus, pa še to polivko zraven, da sta 2 različna okusa. eno stvar brez okusa delat se mi pa zdi povsem bedasto. samo čas človek zapravlja (in denar - no, saj ne, da sta riž ali testenine draga, ali ipak - za ta denar raje kupim nekaj, kar že po defaultu vsebuje okus). na internetu sem našla recept za omako iz bučk in tofuja ... in mi ni čisto jasno, kakšno funkcijo bi naj ta tofu imel ... glede na to, da okusa očitno nebenega ne doprinese ... sem prišla do sklepa, da pač igra funkcijo kockic, ki plavajo v omaki. hehe ... potem se lahko čisto dobra omaka naredi tudi brez teh kockic. bom vseeno poskusila še tega mariniranega, da ne bom takoj vrgla puške v koruzo. ampak sem že zdaj nekako skeptična ...

sem že bila na tem, da se spravim v posteljo pred TV ... počutila sem se povsem izžeto ... na hitro preletela nekaj postov v tej temi ... posledica: ZMOREM predelati prostanek za danes planirane študijske snovi ... in še dlje kot zmorem - BOM! in za vse dni za vnaprej: namesto z "moram" se bom učenja lotila z "zmorem" ... izziv namesto prisile

ok .. sicer sem vegetarianka že kakšn ih 10, 12 let ampak še do danes nisem nikoli jedla tofuja. mi je že zgledal preveč :xx!: . no, danes sem se opogumila in ga le kupila. odrezala rezinico in spekla v olivnem deviškem olju do takšne zlato-rjavkaste barve. da ne bi bila preveč razočarana, sem pričakovala najslabše, nekaj malo nad koriandrom (tega gravžastega okusa pač ni mogoče potolči). ampak ta stvar je povsem brez okusa! kot da bi jedel ... nič. potem, ko sem ga posolila, je pač malo .. slan nič postal. tofu sem kupila v intersparu v BTC-ju, bil pa je samo ta, firme ne vem (ovitek sem že vrgla stran - prepakirala v vrečko). imeli so še enega z rdečo papriko in dimljenega. a sta tista dva kaj bolj okusna? skratka, pogrešam okus. ga je treba kakorkoli začiniti?

Tudi jaz. Ni baš višek literarnega ustvarjanja ... Sem pa pred kratkim prebrala Jovanovićevega Ekshibicionista (drama). Hudo! Trenutno se prebijam še skozi en kup dram (študijska literatura) ampak nič omembe vrednega ... Mogoče Jančarjev Veliki brilijatni valček, pa še to, če ste ravno razpoloženi.

sufijske modrosti (knjiga)

azbest

pa gremo na 3 ... rio-mare

bom kar sem dala, ker je bolj eksotična začimba ... skratka, zadnjič je tip delal nekaj s turmerikom in se ni čisto natančno zavedal, kakšne posledice lahko pusti v kuhinji. rezultat: rumeni fleki po mikserju, pultu (les), pomivalnem koritu (tu sicer počasi bledijo - ampak res počasi) in plastični skledi, v kateri mešam solato. enkrat naslednji teden pride na obisk mama in že vidim, da bom fasala kilometrsko pridigo, če tega do takrat ne spravim dol. pril in voda ne pomagata. ima kdo kakšne izkušnje z odstranjevanjem te nadloge?

jaz sem pa ugotovila, da ful folka v LJ ne ve, kaj so to murke. dokler ne rečeš kumare, nimajo pojma, o čem govoriš. sem zadnjič delala kohačove murke pa nihče ni vedel, kaj je to. sem po vsakega vprašala, kaj si pol predstavljajo, kaj so MURKE v "tam kjer murke cveto ..." in so rekli, da rože. in potem ugotovim, da dejansko obstajajo rože, ki se jim reče murke! no, besedila cele pesmi ne znam, tako da ne vem, o katerem od teh dveh dejansko govori ... aha ... sem našla na internetu besedilo ... glede na to, da še o neki dveh rožah govori (encijan in evrikelj), menda res misli rožo .. sem torej ves čas živela v zmoti ...

no, jaz kar kratko in jedrnato priznam sebičnost. se mi zdi boljše keš, ki bi šel za otroka, porabit za huda potovanja in dobre restavracije. najprej jaz, potem pa vsi drugi (kar ne pomeni jaz na račun drugih). posebej, če še niti rojeni niso. in če te moje sebičnosti tip ne more razumet ... potem pač nisva za skupaj.

jecljač

oljna terapija :xx!:

ples in sicer v kakšnem KMŠ ali podobni luknji, kamor greš PLESAT in ŽURAT (zaradi sebe) in se ne kazat. po lokaciji najboljši zastonj parkplac v LJ (center)?

jaz mislim, da tip nima besede pri tem, če bo ženska naredila splav ali ne. kot tudi ženska ne bo imela besede pri tem, ko se bo tip naveličal dretja, posranih plenic, neprespanih noči in kar je še ostalih "radosti", spakiral in šel. če bi ženska tako blazno zaupala tipu, da bo on (če že ne ona) sposoben 100 % skrbet (tako čustveno kot finančno) za malo pošast, o splavu itak niti razmišljala ne bi. če torej že samo začne razmišljati o splavu, to pomeni, da tipu navsezadnje le ne zaupa toliko (v tistem trenutku), da bi še z njim imela otroka. govorim seveda o zaupanju sposobnosti skrbeti z otroka, ne drugem. ali pa otroka enostavno noče imet, pa fertik. punca mojega kolega je zanosila, hotela narediti splav, pa tip ni bil za to. imata zdaj otroka. ona že dve leti v poporodni depresiji, otroka se še dotakne ne in za vse skrbi ded. ki je na srečo na otroka čisto nor. kaj pa če ne bi bil? bi ona, ki ga že itak po defaultu ni boh ve kako hotela (če sploh), ostala sama z njim .. jao!

no, sem poskusila z limonino cedevito in razmišljam, da bi jo navedla pod "žbljak" stvari v drugi temi. pa tega je en sam cuker, limone sploh čutiš ne! se bom kar v trgovino podala po pravo stvar. aja .. cedevita tudi efekta ni imela. sem pa včeraj ugotovila, da ima blazen efekt občutek "voda teče v grlo". sem se ob polnoči spravila izpred televizije pred knjigo in ponavljat. no, ni trajalo dolgo, ker sem kar hitro zaspana postala ... bom danes v Sparu nabrala kar je še nepreizkušenih energijskih pijač in poročam o okusu ...

kaj je koruza že za jest??? uh... bo treba it rabutat.

ja eno je, da si ti otroka želiš, pa moraš naredit splav zaradi zdravstvenih razlogov ... eno pa, da otroka nočeš. potem po splavu nimaš več kaj o tem za razmišljat, razen v bodoče mogoče malo bolj pazit.

Pri določeni skupini, ki so naredile splav pred 18 letom, ga dobi prav vsaka! ja valda, da ga dobi vsaka, če naredijo skupino iz tistih, ki ga imajo. če pa naredijo skupino iz takih, ki ga nimajo, bi pa lahko napisali: "Pri določeni skupini, ki so naredile splav pred 18 letom, ga pa ne dobi prav nobena!" Tesla jedna. Za kako neumne nas pa imajo?

jaz bi se odločila za splav, pa če se ded s tem strinja ali ne. mi je čisto gladko vseeno.

kaj so pa bobiči? jaz sem pa danes za zajtrk kruh v kakav nadrobljen.