Imaš lahko vse, kar si resnično dovolj želiš (izpolnitev želj seveda zahteva akcijo). Če tega ne dobiš, si nisi dovolj želel. Samo (ostrivec na o) življenje je življenje. Tega ti nekdo ne more ukrast, lahko ti ga kvečjemu vzame. Ljudem iz Železnikov je narava vzela varnost, stabilnost, komfortnost. To jim je bilo odvzeto, ne ukradeno. Lahko pa nadaljujem s tvojo teorijo (o kraji) in zaključim, da so očitno bili pač preveč neumni, da bi svojo lastnimo zavarovali (proti t.i. "kraji"). Nepazljivost pač, kaj čemo. Izkoriščat se pustim v primerih, ko mi tega, kar nekdo hoče, ni težko naredit. It kakršnegakoli razloga pač. Če se o tebi govori, največkrat pomeni, da NE pripadaš. Kdo pa govori o povprečnežih? In če že govori - koga pa povprečneži zanimajo? Kdo ga bo poslušal? Govori se o tistih, ki štrlijo ven. Ki so drugačni. Ki ne pripadajo. Moj namen vsekakor ni preseganje egoizma na kakršenkoli način. Meni je moj egoizem všeč. In ga prav lepo negujem, čisto tako, kot je aakhut prej napisal. Preden začneš govoriti o romantiki, pa lahko prebereš moj podpis ... Preko kompromisov vztrajati v zvezi pač ni nekaj, kar si jaz želim ali toleriram.