Uh, uh. Huda noč za mano. Včeraj že spala, pa me Mrcina zbudil, ko se je od nekod vračal domov. Danes zjutraj pa še enkrat, na poti v službo. Zdaj se že sprašujem, če mogoče preveč spim. Včeraj zvečer sem tako momljala, da me nič ni kapiral. Sanjalo se mi je, da sem se skregala s starimi, spokala stvari in se z babico in dedkom preselila v Malezijo (v bistvu sem se jima samo pridružila). Čudovito morje in plaža, prav vriskaš od veselja, ko to vidiš. Snežno beli kamenčki, pa kristalno čista voda, nobene morske trave in alg nikjer. Pa glih prav ljudi, pa prijetni kafiči. Malo stran pa velemesto. Tako prijetno, ful toplo, domače, nič histerije. No, nekako še se je moja naj kolegica zraven znašla in tam naj bi nadaljevali faks, vmes malo kelnarili (nisva znali jezika in nama se je to zdela edina opcija), da ne bi na stroške mojih starih staršev živeli. Ampak prej je bilo treba nek izpit naredit, drugače bi se morali vrnit domov. Izpita se sploh ne spomnim, mislim, da si moral nekaj jest Kakorkoli, jaz sem ga naredila, ona pa ne. In je morala nazaj. Sem se tako začela jokat, da sem se kar zbudila od sile. Če se ne bi, bi se menda zadušila. No, sem se umirila, sem nazaj zaspala in same budalščine sanjala dalje. Včeraj Audi klicala, da ima avto parkiran zraven mojega. Škoda, da nisem prej telefona slišala. Kupila darilo za Mrcino in mačko, jutri prideta na vrsto foter in mati, ostalim bom pa unicefove stvari, sem jih ravno včeraj ogledovala v papirnici Leonardo v BTC-ju. Ampak nisem vedela, koliko česa rabim, bo treba še preštet. Joj, pa ful dobre magnetke za na hladilnik sem videla!!! Na enem je pisalo: KDOR NE MARA MAČK, JE V PREJŠNJEM ŽIVLJENJU ZAGOTOVO BIL MIŠ.