cipcipilonika

joj joj res http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

ijooooooooooooooojjjjjj http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/sick.gif ko že mislim, da mi je kej jasno, ko sem prepričana, vsaj mal, da znam mirno sprejemat mišljenje in poglede drugih ljudi, ma en vrag me tera, da odprem temo, kjer je nekdo nekaj napisal in ugotovim, da mi dviga pritisk do plafona, matrrrr!!! ničesar nisem še razpucala, ker me dobesedno vrže s tira, pa kakooo za vraga se mu daaaa ne vem - al je provokacija al človk RES tako razmišlja - in madona, zakaj me vedno zmrda??!! po moje, ko bom enkrat brala njegove poste z nasmeškom na ustih, takrat bom anredila diplomsko iz sprejemanja drugačnosti. zaenkrat mi slabo kaže. Sori, bojante, jaz si ne morem pomagat. ampak te RES NE MOREM RAZUMET??!! a ti sam sebe razumeš? no, pa sem povedala. ne vem pa, če mam glih olajšano dušo, ker me mori ,da tako čutim...

jaz sem se pa danes preizkusila kot učitlejica 2. razreda (po profesiji nisem učiteljica), ker je bila pač nuja, sem vskočila. Spoznala sem, kako pomembno je natančno in konkretno poadjanje navodil, namreč: z učenci smo šli skozi seznam potrebščin. In se ustavimo pri svinčnikih. jaz: "Imate vsi svinčnik, na katerem piše HB?" Učenci začnejo gledat svinčnike.. na večini seveda ni bilo HB, ker so različnih barv... In potem spet jaz: "Na svinčnikih MORA pisat HB!" (dejansko je pomembno, da ni premehka minca..). Učenci pa lepo vzamejo drugo pisalo in začnejo po teh svinčnikih pisat: H.......B....

http://shrani.si/f/1k/H/132kFLyu/johnnydepp.jpg http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_tongue.gif

cashy, espešli zate:

dobro jutro! vila sonca, moje sožalje ob izgubi drage osebe. Nekaj misli ob tem... mene žalosti to, da se do oseb, ljudi, ki so nam najbližje, velikokrat obnašamo - ne bom rekla grdo, ampak nekako z manj pozornosti, ker se nam zdi samoumevno, da so tu, da se itak imamo radi, kot da ne bi bilo potrebno teh drobnih pozornosti, lepi besed, MALENKOSTI, objemov, poljubčkov ob slovesu. zdaj sem malo imela v mislih moje sorodnike, zlasti babico in dedka, ki sta v domu in moja starša, ki živita 200 km stran, tako da se več ne vidimo vsak teden. Pa me včeraj vpraša prijatlejica,ali ju zdaj kaj bolj pogrešam. Pa sem ugotovila,da sploh ne! Ker se slišimo po skajpu takorekoč vsak dan - al isi vsaj napišemo kaj, vidimo se pa približno na en mesec, ampak takrat bolj "polno". Včasih, ko sta živela v Lj, so bila tista nedeljska kosila nekako obvezujoča - tako sem čutila. Z moje strani obvezujoča. Starša takrat nisem objemala vsak teden. Zdaj, ko se ne vidimo več vsak teden, pa se objamemo in o bog, kako je ta objem pijeten! Objemam ju za nazaj, pa tudi za naprej, glih zaradi tega, ker nočem, da bi si kdaj očitala, da jima/jim nisem pokazala, da ju imam rada.. tudi ko sedim pri babici na postelji... zadnjič sem jo česala... vsak poteg po njenih sivih laseh z glavnikom mi je zbudil spomine.. kako sem jo česala kot otrok, imela je dolge lase, ki jih je spenjla v figo... zdaj jo pobožam po rokah, joj kako je njena koža tako tanka in mehka... te roke, vidim jih, so šivale, meni oblekce, sosedam predpasnike, krila, kar je kdo rabil, ... zadnjič mi je rekla, naj prinesem iz omare blago, da bi zašila mi bluzo.. i tamalima je naštrikala kape za pozimi, komaj čakam ,da ju bosta nosila... .. odneslo me je mal... skratka, trudim se, da so odnosi z meni ljubimi ljudmi čisti in iskreni,kolikor zmorem, vem pa, da še veliko rabim, zarai raznih zavor, skrbi, da ne bi bili drugi prizadeti, kaj vem, česa še vse... malo težje je z ljudmi, s katerimi sem v prisilnem sobivanju, pa jih ne maram - pa vem, da ni druge izbire, kot da nekaj naredim, da to spremenim. To pa je nekaj najtežjega... včasih nimam energije da bi se s tem kvarjala, včsaih pride na plan moja naivnost - ko je glih o naivnosti govora... zase menim, da bi lahko bila enota za naivnost. tok sem naivna. V tem smislu, da apriori menim, da so ljudje dobri in da je nemogoče, da bi - vsaj odrasli - lahko drugemu namerno škodovali. Nepojmljivo se mi zdi čustvo nevoščljivosti za odraslega člvoeka. Nepojmljivo, npr. da je učitelj zavestno nesramen do učenca. Da zavestno išče neznanje pri njemu in da s svojim arogantnim, vzvišenim obnašanjem, polni svoj ego?? nepojmljivo, da odrasli ljudje delajo tako ,da izkoriščajo šibkejše v vseh smilsih - na fakulteti se spravljajo nad študente, v poltiki - ah, to pa raje ne bi, ker . tok sem naivna, ja - še vedno menim, da morajo biti na vladi visoko moralni ljudje, ki bi bili VZOR in zgled svojemu narodu. Toliko sem naivna. ampak, raje sem taka, kot da postanem še sama brezčutna, koristoljubna baburina. ... danes bomo prvič jedli celo solato iz paradižnikov, končno jih je tolik ozrelih naenkrt. do zdaj sem samo po enega trgala in ga pojedla za zajtrk. No, danes zjutraj pa jih je bil ože ful - za solato, jupi! ampakče kmalu ne bo dežja malo več, splohne vem, ali naj še kaj posadim ali ne?! Še to sem hotla povedat - marsa ne me kregat, ker tle o filmih govorim, čarli in tovarna čokolade, za pogledat! Priporočam. Poučen, zabven in primerno zame odštekan. Bi pa šla rada za kak dan k Willyju Wonki - lohk je tud brez maske, kar Johnny osebno, nič proti ne bi mela. Bi mal grickala čokolado, pa rekla bi kakšno ...

dobro jutro! par novic iz našga konca: - bili smo na Kolpi, bilo je odlično, tudi zaradi fajn družbe - otroci so se poštekali, odrasli smo meli čas za kakšno rečt, no višek je bil rafting - tolk, kot sem se prerežala, že dolgo ne. Imeli smo en raft za moške in otroke in en rafti za tri ženske. še dobro, da smo si izbrali takšno kombinacijo, ker - kot smo pozneje ugotavljale, če bi bil vsaj en moški v ženskem raftu, bi verjetno do amena zamoril v stilu "Dej tko veslo obrni!" ali pa "Sej sem ti reku, da v drugo smer!" in na primer še: "Levo, veš kaj je levo!" in verjetno bi bil fajt in bi ga složno zabrisale v vodo. Da ne bom krivična, td ena ženska/mama v tavelkem raftu ne bi bila dobra izbira: "Dejte si vsi čelado gor!" "Piki, a te kaj zebe?" in "Pejte vsi v raft, ker je brzica!" Hočem rečt - po materinsko bi zakomplicirale stvari in zamorile. Tko smo pa ugotovile, da naši moški odlično obvladajo otroke, me, pa obvladamo mal omanj raft, ampak žur je bil. Sploh, ker tp, ki nam je posodl rafte, je na hitro povedal, kako in kaj, in nas pustil. Zgledalo je pa tako, da smo morale ugotovit tehniko o metodi poskusov in napak, zgledalo j to potem konkretno v vodi tako, da smo se na začetku vrtele okoli sebe, da so otroci ugotvaljali, da imajo mamice ringlšpil. No, vrtele smo se vsakič pred "brzicami" (jh je bilo bolj malo, ke je bila voda preizka), kot zakleto vsakič, k osmo veslale mimo kakšne plažice s folkom, ki je imel zastonj ultra komedijo, včasih pa tudi kar tako, nevede zakaj. Skratka, rafting na Kolpi (rugje nisem bla) vsakemu iz srca priporočam, kljub temu, da me je še tri dni bolela rit - zanemarljiva malenkost v primerjavi z zabavo. Je bil ozabavno se prepustit samoolji čolna - nekaj se trudiš, čoln (raft) pa po svoje - potem imaš dve izbiri, ali se jeziš in sekiraš, ali pa se prepustiš - do cilja prideš v vsakem primeru. Kot v življenju.Tok te nese dalje, ti pa lahko greš z nim in uživaš, ali bentiš in se jeziš- pa nimaš nič od tega. No, na koncu smo itak dojele logiko veslanja in na cilj priveslale elegantno, si prislužile ovacije naših in tudi ostalih in za konec izvedle še par hotenih obratov . - vrt je res suh, zalivam z deževnico, ampak to je kot pljunek, samo buče in paradižnik delajo, bom potem šla fotknit eno zanimivo bučo, me zanima, ali je to mogoče hokaido? bo ALiana povedala ali keri drug, ki bi vedel:) - s taščo sva se včeraj spet spičli . tamali se je igral z mačkoma in je enega - iz fore - zaprl v avto. . šele čez eno uro smo to poštudirali. Seveda je sledilo predavanje, zakaj se tega ne dela in tudi kazen - dva dni se ne sme z mucki igrat in pika. In je to ona slišala in ji ni bil oprav. "Zakaj se ne sme igrat?!" Mislim, zakaj že?! jezna sem bila pa nase, ker sem tko jezno odbrusila, da zato, ker je naredil nekaj, kar se ne dela in zato, ker sem se JAZ TAKO ODLOČILA! porkaš. Uffff, veliiiiko moram še predelat glede najinega odnosa. Rada bi, da me ne bi tako iz tira vrgla.Razmišljam, zakaj še vedno me po vseh teh letih. Zakaj ne zmorem ene normalne komunikacije, zakaj tako zabesnim. Ni mi to všeč... - kupila sem si zemljevid evrope in sveta v Lidlu in ju obsila na stene v kabinetu. Pa sem se malo poglobila v ta naš set... koooooliko držav, koliko vsega je za videt!!Tak osi želim potovati, spoznavati kultur, ljudi, navede, naravo... se mi zdi, da se s tem pojavlja tudi neka širina v glavi. ... _ včeraj zvečer sem si pa kupila na tvju film Rum's diary z Johnnyjem Deppom , ampak sem sredi filma (če ne že bolj na začetku) zaspala - pa ne, ker bi bil nezanimiv, mapak sem bila crknjena. Bojda ga lahko pogledam v 24 urah še enkrat al kako? Danes bom pa otrokoma kupila Črlijeva tovarna čokolade, sta ga že enkrat gledla in jima je bil ful všeč. pa sem se spet razpisala. nekaj sem skušala brat dnevnik za nazaj in sem ga kar nehala, ko je bilo konfliktno. ugotavljam, da se probam vse bolj izogibat negativnim mislim, izrečenim besedam... mi jemlje energijo. zato sem pa tok bolj vesela, ko kdo od vas napiše kaj lepega. Da bi bilo čim več takega!! lep dan vsem!!

tole je zate, Marsa: http://www.youtube.com/watch?v=53EeaY2q3b0

dobro jutro! sej ne, da sem šele vstala, to sem že ob osmih in šibala kar v piđami vrt zalit, čeprav se zemlja spreminja v mivko , no pol pa ostanem v piđami kar do zdaj. vmes sem še psa lovila pri sosedih, ker je lovil muca (za hec - on bi se igral, muc se ga itak ne boji...), vmes se mi je zažgala čičerika, .. sratka vse živo še v "piđamnem" cajtu! zdaj grem pakirat. gremo še zapar dni na kolpo, v vinico. vmes poslušam chill out, da ne mislim na zvito ograjo in zažgan lonec... aliana, hvala za pojasnilo za trobente - včeraj sem jo odtrgala in si jo dala na rame - je ful teža. jo bomo meli za eno kosilo, bo dost še za kakšno familijo! no vmes pregledujem še ene semianrske, ki jih moram ocenit, pa sem žalsotna, ker jih je nekaj čistih copy-paste, irekt z interneta. Mislim tok mal spoštovanja ima folk, do predmeta, do samih sebe konc koncev. Mislim, tudi tok se en ni potrudil, da bi spreemnil ".. v doktorski nalogi..." - v nekaj drugega. Ja potem pa sori. Zavrnjeno. Ne rabijo pisat 100 strani.dovolj je 10-15 in naj dajo nekaj SEBE v nalogo. Če se jim niti seminarskih ne da napisat, kakšen delavec bo to nekoč? Takega jaz že ne bi zaposlila. Tko,pa sem se še mal odpištolila. lep dan vsem!

ponosna kmetica http://shrani.si/f/2V/43/3sB3wCER/p8130002.jpg a mogoče kdo ve, če je ta buča za pojest? http://shrani.si/f/i/xO/4MwKufrf/p8130001.jpg

kofi-brejk v bistvu pijem še preostanek jutranje kave, ker se nam je mudilo v trgovino, te drobnarije za šolo tudi nanesejo enega denarja, da me glava boli. zdaj pa torej malo pavze. ja, v teh mesecih sem bila skupaj doma samo kak teden, jutri pa pakiramoše za na kolpo, upam, da bo toplo. marsa, mirila (končno nekdo, k iga zanima, juhej!) je dalmatinska beseda za merila, zgodba je pa taka: ljudje so od nekdaj živeli v raznih zaselkih Velebita, resnično bogu iza nogu, in tam so pač tudi umirali. In umrlega so morali prenesti do pokopališč, ki so bili v dolini.To pa je bilo težko, lede na teren, vremenske razmere in težo umrlega in glede na to, da so umrlega lahko samo enkrat položili na tla, da so si odpočili, so na tistih emstih, kamor so jih položili, naredil itakšne hm - klopce oz. - ma niti ne vem, kako bi temu rekla, podstavke; (bom pobrskala za slikco) - ob glavi so položili izklesan kamen, isto ob nogah, pod umrlega pa so polžili kamne. Baje, da so ta mirila cenili bolj kot same grobove, kajti duša naj bi tam zapustila telo. Zgodbica je taka, kot je, mene itak pritegujejo vse stare reči, ki imajo "nekaj". http://iza.zrc-sazu.si/Si/razne_publ/Mirila.html in še "moja" najdena mirila: http://shrani.si/f/2/X4/4id502gn/p7300783.jpg http://shrani.si/f/i/PS/4HrAY1rb/p7300789.jpg http://shrani.si/f/23/t8/15cvghnw/p7300790.jpg

dobro jutro! kam je šla vročina?! sem ponavadi šla zadnji mesec tečt že ob šestih, ker mi je blo kasneje prevroče. Včeraj pa šele ob osmih, pa me je ZEBLO. če malo povzamem dogajanje zadnjega meseca ali dveh, so bistvene stvari recimo tele: - službo so mi na pol podrli, in ker je zmanjkalo denarja za izgradnjo nove, se je na gradbišču čudežno našla ena prastara kahla, zaradi česar se je gradnja ustvila - mal me skrbi, kako bo naprej, ..ampak nima smisla ta skrb, ker z njo ne bom ničesar dosegla. - potrdila sem si ,da sem nomadske krvi, ker neverjetno rada potujem. Čim več in čim dlje! - preživela sem dosti časa z mojo babico. Še se nisem sprijaznila z minljivostjo življenja. - na Velebitu sem iskala mirila in se skoraj izgubila v skalah brezpotnih - za hip sem se počutila kot mehiška varuška v filmu Babel, ko hiti po puščavi z otrokoma. Mirila sem našla v drugem poskusu na drugi lokaciji. Kač ni bilo. -rešila sem čebelico iz morja. - kot uvod v študij filozofije sem prebrala (nisem še do konca) Zofijin svet, si naredila cel zvezek zapiskov, zdaj pa se bom lotila bolj poglobljeno (če mi bo čas dopuščal) -in še MOJ VRT: raste!! dela!! sem bila tko presenečena, k osem se vrnila domov, da sem kar vriskala. Paradižnik, ki ni kazal volje po izdelavi plodkov, se je razbohotil, zrasle so zelene bunke in ker g nisem okoličila, je bil kar po tleh, tako da sem kar ponoči zabijala kole in ga privezovala. Danes al ijutri bo prvi paradižnik čist rdeč, ga bom pol sliknila, juhej! In to brez strehe in polivinila. Potem so mi začele divjat buče in to ene take, ki rastejo v krogu, pa ne vem ,ali so okrasne ali jedilne? Ohrovt tudi, pa.. ma v glavnem, prvo leto vrtnarjenja mi pušča prijeten občutek, ak oda že razmišljam, kako bo drugo leto. kaj se pa dogaja V meni, pa rabim mal oveč časa, da napišem, tako da za daens samo vsem pošiljam lepe pozdrave, naj sije sonce, ponoči pa čim več dežja, pa negujmo odnose z ljudmi, ki nam nekaj pomenijo v življenju!!

mihela in viyola, lahko bi kar naredila copy-paste vajima zadnja posta. meni se dogaja zelo podobno. najbolj me jezi ali žalsoti, ko mi kdo reče -pa saj vse maš, kaj bi sploh še rada?! se strinjam zvsem, kar sta napsiali, da se ne ponavlajm (mi jee vroče že tipkat, hehe). v bistvu konc koncev moraš it čez pekel (jaz sem šla, ko sem končala faks, sem padla v neko krizo identitete, je blo tko grozljivo, da nikoli več si tega ne privoščim!!) - ampak je bo potebno, da sem do nekje prišla, ker pol vidiš, kaj je pomembno. Oziroma, jaz vem zase, kaj mi je pomembno. Res, ne gre skat smisla ali vir zadovoljstva ali izpolntve v unanjih rečeh. Valjda, lepo je imeti ob sebi nekoga, lepo je opazovati otroke, kako rastejo ipd, ampak ne se obešati na te reči, ker to je minljivo, ni absolutne varnosti, je le iluzija, da nam je lažje.. zaviti v neko svilico.. ampak je tudi vedu, če iščemo globje.. je pa vprašanje, kdo bolj trpi?? nekdo, ki mu je smiselživljenja to, da ima otroke, službo, dnevno rutino, babji čvek, ali tisti, ki iščejo (iščemo) nekaj več?? zakaj en itako in drugi drugače?? Ne znam odgooriti na to vprašanje. Ampak dejstvo je, da njihovo življenje je v njihovih očeh POLNO, ne prazno. Pač, imamo različne kriterije, kaj nam predstavlja polnost živvljenja. Če jaz sebe vprašam, kaj meni polni življenje? Spoznavanje drugih krajev, drugih ljudi... druženje z ljudmi, ki so mi blizu... ustvarjanje titega, kar znaš, kar ti leži.. spoznavanje samega sebe - najtežje je delo na sebi!!!!, pa tudi pogled na prelepo pokranjino, lepa glasba, .. mah ne vem, to mi zdaj pade na pamet.. valjda, tudi otroci, ko kaj modrega povedo, ko se stisnejo k tebi - a se zavedam, da si jih ne smem prisvajat in jim psutit njihovo pot... morda to ,da jim pomagam odkrivati stvari, življenje... jih opazujem, kako si oblikujeta svoje poglede.. probam bit pravična, probam čim manj svojega pogleda vrinit v njune... komaj čakam, da grem obiskat mojo babio v dom - če bi lahko, bi jo odpeljala nazaj v njeno rodno hišo in ivela nekaj let samo za to, da bi skrbela zanjo , ... kaj vem.. trudim se žvieti tako, da sem do drugih taka, kot si želim, da bi bili drugi do mene.. zadnje ase veliko objemam ljudi (tiste, ki vem, da bodo objem sprejeli, jasno ne navalim na vsakega) - premalo se objemamo in premalo pogovarjamo.. skušam upočasniti korak in žvieti ne le drveti skozi lajf... ...in bojim se smrti, ker se mi zdi, da je še tolik ostvari, ki bi jih rada probala.. ah zdaj pa že bluzim ampak sta me vajina posta spodbudila da malo pomislim - zdaj si grem npr. skuhat kavo, potem pa pogledat otroka, ki zunaj divjata (le kako se jima da op tej vročini??). mož bo spekel ribe, je tudi mamo svojo zraven povabil - še ena moja velika naloga v življenju - sprejet svojo taščo v svoje življenje, uf, ta bo teža, morda celo najtežja

uh, vroče ampak tako je prav za poletje. nimam časa brat, niti živet, tako da se samo telegrafsko oglašam s stvarmi, ki mi trenutno nekaj v življenju pomenijo (ali me "mrdajo"): - službo mi podirajo. dobesedno. moja pisarna in še od kolegice sta bili zazeleno zaveso in vsakič, ko sva se odpravlajli tja, sva najprej previdno pokukali, če morda stopnišče še stoji. In na zaključni konferenci pri poročilu smo mele idejo, da bi zazačetek predvajale tole: http://www.youtube.com/watch?v=0V6nY3J9MYo - drugo leto bomo razseljeni, pojam nimam, kako bo. - popoldne bom izkopala krompir. - psa sta od vročine tko mirna, da se že spršjem, če sta naša. Jeziki pa do tal. Hladita se v senčki in se pustita crkljati. - napolnili smo bazen z vodo da otroka uživata. - tastarejša je po treh urah branja zunaj v senci le priša noter. Bere potterja, 3. del, pravi da ji jet a najljubši (no ampak je samo 4 dele prebrala). - mojmu se je kosilnica pokvarla in jo je na soncu eno uro popravljal. In je ni popravil. - jaz sem se orpemila s počitniško literatuo in sicer same filozofske bukel. zanalašč, da bom lahko parirala kolegu - sodelavcu, ki je totalni filozof in me mrda s svojimi vprašanji. jaz pa imam občutek, da mi možgani krnijo, tko da skrajni cajt. - zadnjič sem pila prvič v življenju mojit in mi je blo odličnega okusa. in mehka kolena posledično. - gedala ful dober film, francoski, prijatleja - toplo priporočam (al naj rečem rajši mrzlo, ko je že itak dovolj vroče). - vsak drugi dan pred služb tečem, ob šestih pa pol ure. Danes sem zaspala in šla šele ob sedmih, in skor me je kašp, tako mi je bilo že vroče v klanc po soncu. - to je vse, kar spravim iz sebe ta hip. - lep dan vsem!!

viyola....

mystica, ful si luštna!! a dej ga srat, kako kostimčki pa petke. jaz tega še pri 39 nimam in nikoli ne bom mela.

http://shrani.si/f/3x/X/1RXTAprs/en-ptic.jpg tale prič je vsakodnevni obiskovalec naše češnje. Prav užitek ga je gledati, kako glodka, pobira razne črvičke, poleg tega se prav nič ne boji. Sicer je fotknjeno iz stanovanja, izza šipe in mreže protikomarjem, zato tako motna, ampak .. res lepo. In še tako sožitje z drugim ptičovjem. Skratka, cel frfotajoč živalski vrt! VELIKI DETEL je to frfotalo

mihela

uau, cashy, go, go cashy! na prvi uč si tok podoben enemu madeniču (moram pazit, da se ne zatipkam, skoraj bi že napsiala mulcu -ampak to vzami kot kompliment), da sem morala oči napregnit, da sem vidla, da nsii ti on, čeprav res neverjetno, kaka podobnost!! tudi jaz držim pesti, da ti uspe dobit sanjsko službo!! sicer pa, ful lepo je tudi okoli tebe na fotki, vidim na vrtu kar raste, nič plevela, vse tko lepo - ti pa pazi, da ne padeš dol, ker ni ograjce, kjer stojiš.

da ne bom spet o svojih vrtnarskih dosežkih in presežkih smetila tu, a ni bil včasih en forum "moj vrt2? ali sem pobrrkala z revijo? no, dokler mi kdo ne pove, kam naj se preselim, bom pač sem napsiala oz. vprašala bazilika se je razrasla čez vse razmne meje, kar mi je sicer všeč, ker kar zakopljem glavo v goščavo in snifam njen omamljajoč vonj, podobno se dogaja s peteršiljem in timijanom (samo da me pri le-tem mal ov nos zbada) - no pa sem peteršilj že shranila in sicer sem ga uamrznila. kako pa naj baziliko? je boljše, če jo posušim ali tudi zmrznem? ostalo pa tko - solato smo vso pojedli in sem že posejala novo, ko gre krompir v izkop, dobim na razpolago še preostalo polovico vrta, juhu! ker zdaj so se začeli bohotiti tidi brstični ohrovt in navaden ohrovt, pa tudi brokoli in se gužvajo, a mi je kar hudo katerega likvidirat, vsak ima pravico do življenja, tudi zelenjava. Pa ognjič se je razbohotil tudi, matr listi kar spodrivajo ostale rastline. v svojem bistvu pa se bodo ravnokar razpočili popki, po moje bo danes popoldan vsaj eden že. Skratka, fajn tale hobi, polžev ni - morda so res pripomogle k temu "obrambne" rastlien, kaj pa vem. Edino hruška, k ismo jo letos posadili, pa zgleda ne bo zmogla jo je nekaj zvilo, mi je kar hudo... drugač sem pa fajn, učim se za en izpit, ki ga imam v torek, mi gre pa na živce, ker sem toliko let že v praksi, tam pa od mene zahtevajo, da se učim ene prežvečene teoretične zadeve in imam blazen odpor. Kaj še.. a ja, sem bila prejšnjo soboto pol dneva važna, saj mi je uspelo pretečt dm tek, sicer samo 5km, a bi še zmogla, je blo fajn! sicer gužva, zame preveč, amapk vzdušje super. Še tamaladva sta tekla oskarjev tek - sijoči učki ob medalji, neprecenljivo. zame pa neprecenljivo ploskanje na cilju. si morem prav mislit, kaki nori filing je, ko kaki tapravi tekmovalci doživijo tak plosk, še posebej, če zmagajo! še vprašanje, preden grem - v prstu imam svinčnik. že dva meseca. noče ven. a lahko od tega umrem?? da pojasnim: nataknila sem se na zelo ošiljen svinčnik in košček se je odlomil in pristal kar globoko v mojem palcu, glih na členku. Prerasla ga je koža, a se vidi mal očrno. od časa do časa mal oprobam s šivanko, a ni čisto pod taprvo kožo. dlje ne upam kopat, ker mi rata slabo. telo mi grafit noče izločit, razgradil om iga ne bo, pa me zanima, a je to kaj nevarno za telo? mislim, da ni kaka radioaktivnost in bom začela svetit? ali mi pride do vnetja in to do živca in potem bom imela palc pokonci in celo življenje štopala?? cela vrta vprašanj se mi poraja... aja, češnje. tudi jih je mal ona drevesu, večina od uspešno dozorelih pa je obkljuvana s strani ptičev. škoda, a tudi ptički se radi osladkajo - si mislim pa okej. bo pa tok več ringloja. letos se mislim lotit kuhanja marmelade. bom vprašala po nasetih. ker moja mami dela s cukrom. jaz bi pa brez. zelo lep vinekd vam želim!!!

gold, meni se to ne zdi mučenje, v bistvu je najbolj prijazen način, kako pregnati voluharja, da ti ne požre korenine vsega, kar posadiš. Voluharja moti, toej se umakne, preživi, drevo preživi, ker ima korenine cele, tvori se kisik, k ije koristen in nujen, uživamo plodove dreves, smo zdravi itd nihče od tega zvoka ne umre. sin, hvala za informacije!!!

I am all ears a lahko, prosim, poveš kaj vrč o tej palici???

pismo.. še dobr, da te mamo.

in Ti si Tisti, ki govoriš Resnico, edino in večno, seveda jo samo Ti poznaš, itak, sej tebi se je razodelo (pa še kej druzga zgodilo), no ne vem, a se poznava al kaj da tako Sodiš o tem, kakšno samopodobo imam ali si si ustvaril sliko na podlagi napisanega? Kr neki. Neumna sem pa itak jaz, ko se mi da ukvarjat se s takimi... eh... eto - Govorila sem haugh!!

veš kaj si? zelo žaljiv, nespoštljiv, nesramen in - kr neki bluziš. brez veze vse skup, pa pejt nekam z vso svojo Blaženo Vzvišenostjo.