cipcipilonika

bojante, dej pojdi vase in razišči, kaj se ti je v življenju zgodilo, da imaš tako nizko samopodobo, da si našel zatočišče in izgovore za to tam, kjer si pač jih.

bojante, čist resno, si se že kdaj vprašal, če imaš morda oprane možgane? sori, si mi tak zanimiv primerek, zato ker me spravljaš ob živce s tem, ker se ne da s tabo debatirat, ker goniš svoje in sploh ne SLIŠIŠ. Zanima me, a te je kdo kdaj v življenju ranil? Si bil morda žrtev kakšne zlorabe? Ne misli, da se norčujem, ampak me resno skrbi zate, ker mi deluješ kot tempirana bomba. Gradiš nek svoj svet in jojprejoj, ko se ti bo le-ta porušl. Govorim iz izkušenj, ko sem spremljala podobno zgodbo prijatelja.

bojante, ...a ..... ---- mah, sej se mi ne da več... i give up

http://www.youtube.com/watch?v=hsrNP3QD3YI

seveda, bojante. a lahko rečem hčeri, da se bo naslednjič sklicevala na Vsemogočnega Vsevednega in Vsevidnega Reinkarniranega Najvišjega Bojčita?

ja šment bjante pa dej povej, ker me res ZANIMA, OD KOD TEBI TE INFORMACIJE?! PA TI SI SAM BOG, JEBELA CESTA.

Ej, teli matematiki so pa res face! Kakšna znanost mi je to, ko se nekaj ne da dokazat, pač rečejo, da tko je in pika. Kr neki! Pa to še ni vse! To bi jim še odpustila, mam teh aksiomov še iz šolskih klopi dost. Potem vprašam enega kolaga, matematika, koliko je enkrat starejši in koliko dvakrat. In mi reče, da je to ISTO!! Po kateri logiki - ja matematični seveda! Ker so se oni tko dogovorili. ooo, joooooooooooj

Jaz pa še bedim. Ne, da ne bi bila zaspana - sem ful, tako da vsakič, ko pomežiknem, skor ne bi več odprla vek, no, pa potem vendarle jih - sej na slepo ne znam tipkat je bila naporna nedlea. Vikend, ma cel teden, skos nekaj. V bistvu ne pomnim vikenda, da bi rekla, da nima nič - dejmo se izležavat, lenarit, delat nič - samo uživat. Se mi zdi, da sem padla v nek film, ko si ne dovolim pasti v nedelo. Kot da ne bi bilo prav. Ja, ujela sem se... Pa niso samo težke stvari, o ne. Nr. včeraj smo šli na en r.dan, je blo super, ampak sem hotela ostat doma -naj gredo moji brez mene. A, to pa ne. No prav, sej grem. Pa je blo pol fajn, ampak to, da se mi ne da, nekaj mi pove. Pol sem še do enih pripravlajla za žur, ko se je zbrala žlahta, spala sem točno 4 ure in od jutra spet pripravlajt... pa spet je blo fajn, ampak jaz sem crknjena. Do zdaj sem nekaj za službo delala, evo ura bo ena, zjutraj vstat ob šestih... A sem se považila, da so se naselile prav v naš konc štorklje? Pravzaprav en štorkeljski parček. i je bl otko lepo, ker je takoj elektro prišel, ko so ljudje videli, da si štorklji ogledujeta dimnik, in postavila tak "pladenj" na drogu, češ d si bosta tam naredili gnezdo. In sta si ga res!! Ker sem nseldnji dan tamalega v vrtec peljala in nad mojo glavo fijuuuuu - šiba štorklja z vejurino v kljunu. In potem drugič - štorkelj (ali obratno) -s celo kopico suhe trave. UAU!! In potem jih vsi gledamo, ma dejansko je nenavadno, da so tu in ne v Prekmurju. In sta prelepa, eksotična, ko sedita v svojem gnezdecu in opazujeta nas - mi pa njiju mi je všeč, ker se mi zdi, da je vse manj naravnega okoli nas, ubijamo vse, kar nam ni po godu, zato toliko bolj ta parček. Morda tudi na simbolni ravni - prnašata v našo vukoj**ino zaspano življenje? akcijo? bomo vidli. naj jima bo srečno in naj imata mir in dosti hrane. Nič - bo treba spat, da jutri spet s polno paro v nov teden... lahko noč vsem, ki še bedite.

o porkaš. jaz sem pa ravno razmišljala, kako mi je všeč mak na travniku in da ga pri nas nič ni, pa da bi ga posejala. Dobro za to informacijo.

tud jaz sem se na tem mestu nasmejala, pol pa takoj izpeljanko našla namreč včasih rečem kakšnim luštnim malim stvarem al iljudem kar koli na -ec (miškec, pikec, žabec....) no in mali kuki bi lahko bil kukec kar pomeni v mojem narečju krošček ali en mali žužkec.

Marsa, še od mene en paketek epozitivne energije tvoji mamčici sicer pa sem danes nekaj zvedla, kar me je skoraj dobesedno sezulo, vrlo na rit in mi potegnilo spodnji del čelusti do tal, in še dobro, da imam ušesa, ker bi mi nasmešek potegnil glavo naokoli.. povem, kaj je vzrok temu mojemu huronskemu navdušenju in ultra presenečenju takoj, ampak bolj kot sam povod temu je važno nekaj drugega: ČUDEŽI SE VRESNCI DOGAJAJO MISLI PRIVLAČIJO. No zgodba je pa taka, da ker se mi bliža okrogla obletnica rojstva, nekako delam en rezime življenja in v enem delu se spominjam vseh svojih bom rekla ljubimcv ali moških, ki so me v nekem obdobju življenja spremljali, in povzročili to, da sem to, kar sem vmes je bil nekdo, ki je počasi tonil v droge. potem ga nisem vidla kakšnih 15 let, pojma nisem mela, ali sploh še živi ali je končal - bogve, kje in kako. Bil je poseben, ker je bil zelo širok razmišljanju, zelo poseben, zelo pameten, razgledan - to me je blazno privlačilo na njem. In kot pravim, razmišljam o vsem teh osebah in v zadnjih 2 letih se nekako spet pojavijo v mojem življenju, najdem stik z njimi! in to po več kot 15 letih! In evo, danes sem slučajno naletela nanj na internetu - ne le, da se je pobral, celo diplomiral je, ustvarja, igra, se pojavlja po tv, ŽIVI!!! našel smisel, izkopal se je iz drog - ma kapo dooool! morda poiščem še osebni kontakt z njim, da poklepetava, da ga objamem - ker sem tako vesela, da se je to zgodilo!!! saj pravim, vzhičena sem, ko slišim, da se je to zgodilo, vrnil se je iz ulice, prerojen - UAU!!! čist paf, a pozitivno paf sem

babel tud fajn.

okej, okej, maj mistejk, seveda, prav mate, mat je igral, ka se zdej tko režiš je pa to ta film, ja. no pa klub golih pesti mi je všeč. pa štiri sobe, sem se narežala.

i, še enega sem se spomnila, pojma nimam naslova, ampak mi je bil všeč, ker se podirajo predsodki, kako te ivljenje pripelje včasih v situacijo, k ose to zgodi -vsebina je približno takšna, aja - mislim, da igra Sean penn?? v glavnem, je policist, ne mara črncev, potem na koncu pa reši iz avtomobila, ki mu grozi eksplozija (itak, v ameriškem stilu -to malo zatisneš oči...), ravno črnko, ki jo je v prvem delu filma šlatal, ona pa pač alergična nanj in na vse ostale belce -zdaj se jo je pa moral dotaknit, če jo je hotel rešit - par scen je bilo fajnih mi.

zdej sem se spomnila še enega filma, ko me je pritegnil: Lola rennt, nemški, napet, lep, nisem predvidela konca. Mi je fajn, ko me film preseneti.

Pedro Almodovar - sem si šla pogledat, katere filme je režiral, pa sem ugotovila, da sem vse vidla, so mi bli fajn. Kar se mojega filmskega okusa tiče, ko isem neki poznavalec, iščem vedno globje pomene, simboliko, saj pravim, labirint kot nekaj, kamor se dekletce zateče, saj je realnost prekruta. Ja, morast do amena, amak takšna je (bila) realnost (zgodovina)? Mogoče je fajn, ko ničesar vnaprej ne veš od filma, pa te potem preseneti? najbolj morast in zelo težak, ampak tudi lep film mi je bil Lom valov, pa potem sem si šla pogledat še tistega ko je Bjork igrala.. nimam lih največ časa za gledanje filmov... ampak včasih naletim na kaj dobrega, npr. sem si pogledala Ubila bom Billa, mi je bil "hud" - oba pravzaprav. Ali pa un, ČB, ko je igral Tom Waits .. "I screem, you screem, we screem for Icecream ..."

jaz sem si pa pred kratkim ogledala dva zelo lepa filma, prvi je bil Življenje drugih - sem na koncu tulkala, drugi pa Favnov labirint, spet tulkala. Sprva nisem nobenega od njiju hotela gledat, ker se tičeta vojne in povojne problematike ali politike, ampak sta me potegnila not, potem sem razglabljala o njima in sta mi postala še bolj všeč.

U, Cookie, vse najlepše in najboljše za rojstvo malemu sinčku, bodite in imejte se lepo!!!! xrosex mene danes boli križ oziroma križne mišice, ob vsakem koraku. Lahko sem si prikazala, kako bom zgledala, ko bom pri 96-ih lezla v dnevno sobo po stopnicah. Ne bo najlepš za videt no ampak se nimam kej pritoževat, kajti križ me boli od včerajšnjega hojenja po poti ob žici, hodila sem 7 dobrih ur in za las - dobesedno, ušla nevihti, doma sem pa tudi dobesedno padla v pojstlo (potem zvečer), ker popoldne smo šli še nekam, od koder sem se komaj premaknila (ker se mi ni dalo vstat). no, letos je bilo četrtič. Pa je luštn, šla sva zmojim, pa v sedmih urah se kar neki pogovoriš - cel spekter komunikacije se je odvrtel

cookie - tudi jaz se pridružujem lepim željam, upam, da se kmalu javi z veselimi novičkami! jaz pa moram poročat, da sem ultra žalostna, namreč zjutraj sem odprla svojo mini-toplo gredo in kaj vidim izmed množice lepo napredujočih sadikic? Eno, tadrugo največjo, mi je napadel rjavi lazar! In jo pojedel do fundamentov in to v eni sami noči! res sem žalostna, sploh pa nimam nič več simpatiej do teh mehkužcev, tako da mrzlično iščem bio-način, da se polžem na čim bolj human način losam. Kokr koli že, ne morem jih ubit, pa naj si sem še tako besna na njih. Ena varianta je, da jih poberem in odnesem drugam (na sosedov vrt, hjehjehje), ampak se mi zdi, da je to shizifovo delo. Resnično ne vem, kaj naj naredim. aja, da se dotaknem še svojega teka - včeraj sem si nehote dokazala, da tudi šprintat še znam, če je treba. In je bilo treba, ker del moje tekaške proge je med travniki, na katerih se pasejo krave in od njih me loči le električni pastir. In tečem ,tečem, jih gledam, one pa mene. Zanimiv podatek o kravah je, da so zelo radovedna bitja in da so podobne ovcam - kamor gre ena, gredo še druge in velikokrat se zgodi, da te pri kakšnem opravilu gledajo s tistimi velkimi okami, da ti kar nerodn orata. No jaz se sprva nisem pustila motit tem pogledom, nakar opazim, kako se proti meni požene mladi bikec, ma vam povem, da mi je kri zaledenela in prastrah me je pognal v tak šprint nazaj po kolovozu, da sem bila doma 5 minut prej, kot naj bi bila po "pravilih". Toliko za zdaj, lep dan!

Bojante, a ti konzumiraš kakšne posebne substance??

Jaz se pa na renutke ustrašim svojega dvoma v to, da obstaja po tem življenju še kaj... da je to samo tolažba za nas, ki ostanemo... večinoma mi res odleže, ko si rečem, da je zdaj komu, ki umre, lepo tam, kjer koli že je, ampak ---- ne vem, no... pa sem prebrala veliko literature o življenju po življenju na tem svetu, pa o izkušnjah ljudi, ki so bili klinično mrtvi, pa to pa ono... ampak včasih se res prikade vame ta omenjeni dvom... in jaz se bojim smrti in potem mi odleže, ko pomislim, da sej ni nujno, da je res konec čutenja, zavedanja itd.. in se prepričujem v obratno - kam pa gre duša, kam zavedanje, sej smo več kot delovanje našim možgan... no take mam... sem pa danes zjutraj že odtekla svoje švoh pol ure. tokrat s slušalkami in glasbo. mi je blo lažje tečt, bi lahko še. ma ni vrag da ne bi tistih 5km odtekla... lep dan vvsem

jaz se pa sprašujem, anas ti vse tukaj gor malo nate*uješ ker če ne, potem ...

Še jaz da kaj povem. Po odklopu med prvomajskimi me je doma čakalo prijetno presenečenje - iz mojih malih lončkov pod mojo malo toplo gredico so me pričakale male in čist taprave sadikice, jeeeee sam zdej ne vem, kako velike morajo bit, da jih lahko presadim na vrt? Ma tudi vrtne zadevice so pokukale ven, solata je skor fluorescentno zelena, tudi cvetača je že zunej, no rukola je pa luknjasta kot cedilo, to se mi je že lani zgodilo, tako da moram poiskat kakšno naravno škropilo, da rešim, kar se da, oziroma si zabeležim rdeč klicaj v mojem kmetijskem dnevniku, da bom vedla za drugo leto. Sicer me pa je prijatlejica "na*rala", da sem se šla prijavit na tek DM, na 5km. In to jaz, k isem šele včeraj začela tečt po 10 letih pavze. Tako da imam samo slab mesec, da tolk natreniram, da sploh pridem do cilja brez da me rešilc odpelje s sredine proge. No ampak sem ful trmasta in ne upoštevam pravilnega uvajanja v tek, torej 5 min teka, 5 min hoje al inekaj takega, amapk sem kar napolno zašibala in mi je uspelo tečt 21 minut, približno 2.5 km, s tem da me danes nič ne boli, to pa je že nekaj. Mogoče mam pa v sebi kak gen podedovan za tek? lažje tečem (sem tekla) na dolge proge kot špront. Sploh pa se nerada spominjam šolskih tekov na 60 metrov, ker kaj je blo bolj zoprnega kot to, da so na cilju stali fantje in dajal iraznorazne pripombe na tekajoče, s tem smo mele večina punc velike probleme s tem, kako naredit tako ,da se ne bi vidlo obrise ali linijo jošk - kar je skor nemogoče glede na upor vetra in vsea skup. S tem da ne vem zakaj sem jaz tko blesav tekla, da sem telo puščala za sabo. Noge so bile dost hitre, telo pa ni dohajalo tko da se mi je vedno zdelo ,da tečem nagnjena za 40 stopinj nazaj?? no sej nima veze. Sem se pa spraševala, če se še vedno uporabljajo tisti frotirasti trakovi za na glavo, se m ije moj smejal, da najboljš, da si oblečem še tiste kratke hlače z odrezanimi robovi in tremi črtami ob strani. No kaj me briga, ampak tisti trak je pa res fajn, da ti ne kaplja znoj po obrazu. Sicer meni včeraj ni - očitno se nisem dost pretegnila. Drugač tele pasje procesije niso mi glih pisane na kožo, tudi zabavni program me ne briga preveč, dobim pa majco pa bojda neko kozmetiko (reklamno seveda) Tale mesec, in še naslednji, bo spet pester, mam še en izpit za naredit, pa vmes se pripravit za ena predavanja - vse bo zelo na knap, no sej bo šlo, samo malo discipline v življenje. In že je tu vikend. Fajn, a ne? lepo in radi se imejmo!

UAU Aliana! Jaz nisem mela pojma, kaj ti počneš, ampak za tole idejo ti pa iskrenbo čestitam!!! Sploh, ker je to resnično nekaj zelo uporabnega, saj pravim - nenormalno zelo fajn se mi zdi tvoj projekt, mi je kar žal, da nisi to imela ene 4 leta nazaj, ko je bil ozame aktualno!! In ti želim, da projekt raste in ti uspeva, ti pa z njim!!! Še enkrat, kapo dol!! SREČNO!!!