cipcipilonika

no jaz pa ne vidim to tako... mene pa jezi jamranje in stokanje glede svetovnih problemov, pa domačih problemov, pa vseh krivic, k ise dogajajo okoli nas... kaj konkretno pa res naredimo, kaj vsak posebej prispeva k temu, da bo tega manj?? jaz mam veliko stika s problematiko nasilja, zanemarjenosti itd..... res dovolj po službeni dolžnosti in mi prav paše, da se pogovarjam o čim tako lahkotnem in nebolečem kot je kuhanje špargljev ali velikost posod za palačinke. priznam pa, da se zalotim tudi sama v debati, kako razpredamo z družbo o tem, kako sosed nima za položnice, ali kako je xy spet premlatil ženo... pa kaj bi mi vse naredili takemu, pa kako otroci te in te družine ne morejo v šolo v naravi ,ker SI NE MOREJO PRIVOŠČIT TAKEGA IZDATKA in joj ,res hudo... hkrati pa sedimo za obloženo mizo, se bašemo s pecivom, na toplem ,s streho nad glavo, otroci s "polno ritjo" vsega, daleč od teh problemov... pa nas potem opozorim na to, sej potem se strinajmo in debata o tem zamre... ...grenak priokus pa ostane...

cookie, hvala za izčpne informacije. jaz pa rajš velike, tanke a puhaste (palačinke), steklokeramična plošča, sem se spomnila, da iščemo dvojno prenosno, za na morje. lahko tudi indukcija. kje? povsod vidim samo enojno. tefalovo imam jaz za doma, res je lahka, ampak se je zdaj dno upognilo nekoliko, na sredini šparglji naj bi se v ozki in visoki kozici kuhali. jaz jih kar v navadni posodi jaZ IMA KOZICO DELIMANO, BELA KERAMIKA, PA SE MI VSE PRIME.

a se šparglji lahko zmrznejo? v kakšni obliki - surovi al iblanširani? pisker - jaz pa iščem kvalitetno ponev za palačinke. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/partyy.gif

jaz pa čakam na picotovo izvirnost, ali mu vendarle nekako uspe, hmmm.. ej kam pa je izginil čvek-kotiček? a nismo meli eno sobci, a je bla čajna ak kako, pa janka se nam je pridružila...

mene nisi prepričal, zakaj? ker se mi zdiš, po tvojih postih sodeč, precej razgledan in se mi ni zdelo verjetno, da ne bi vedel za najpogostejšo asociacijo na jedenje špargljev poskusi preusmeriti bolj subtilno.

k naši sosedi se je zatekla muca z mladički. tam že imajo hišnega mačka, tale pač je zdaj tukaj ,je pa čisto divja, celo našemu napraši rit, da se potem, revežu, grba naredi, rep pridobi trikratni volumen in sam pri sebi še nekaj časa mrmra, in mu se zdi zamalo ,da ga na doamčem terenu tuj maček podi, pa ne morem bit jezna na tole mamico-muco, bogve, kaj vse je morala dat skozi, koliko zarodov so ji že pobili, da jo je izučilo, da mora bit divja, huda, jezna na vse...

lili mai, mi je znano tvoje počutje. meni vlačsih kar slabo rata, pa res nimam kaj, v gužvi se kam stran obrnit - kam pa?? mogoče kakšno eterično olje na robček pa si malo pod nosom z robčkom mahaš...

cookie, pa daj ga pelji k veterinarju?

lia ll, vidim pri ljudeh okoli sebe, kaj delajo zamere, premlevanje ene in iste zgodbe al ienih in istih for v nedogled, iskanje dlake v jajcih, obešanje na besede, na dejanja... kok bi bilo nekaterim lažje, če bi rekli, ma klinc, okej je, zadihali, se sprostili... uau, kak občutek lahkosti... sej meni ne rata vedno... pač pa vedno pogosteje... MENI je lažje, če tako delam. kako bodo drugi odreagirali, ne vem in ne morem vplivati. jaz lahko izberem, kako se bom počutila, kako bom odreagirala.. in se odločim tako... pico, zadnjič sem zmazala cel šop špargljev z jajci in ja, urin je imel drugačen vonj.

danes nas čaka poroka moje sestrične. ena od najljubših sestričen. tri ure vožnje, potem pa srečanje z osebo, s katero vem, da moram nekaj razpucat. Danes me črviči, ker kar ne bi šla... ker bo naporno to soočenje.. in potem po radiu na poti v službo ta komad, vse bo okej, vsi smo okej... ni mi težko rečt oprosti, želim si, da se pogovoriva, škoda je časa, škoda življenja v napetosti... ko je vendar kljub vsemu, vse okej...

cookči, naša dva sta žogice takoj preizkusila in sicer na sledečih podlagah: - trampolinu - pranih ploščah - asfaltu -makedamu -fasadi !!! - okenski šipi (!!!) - travi - drevesu Igra sicer ni bila metanje teh žogic na te površine (razen šipa in fasada, KAO ups! varianta), pač pa podajanje, tko da so priletele ob te površine ne z vso silo. pa so vse preživele. je pa res fajn, da se naredi več plasti (jaz sem jih uporabila vsaj 4), pa sodelavka je še ful estetske naredila (moje so bolj tako-tako), lahko tudi potem, ko si profi, različno trde narediš, take so ful fajn za gnetenje, za takrat, ko nekaj moraš met v rokah, so me sodelavci hecali ,da še njim naredim, ker vsi rabijo za sproščanje živcev a te mika, da bi jh naredila, a? priporočam (zdaj, ko imam izkušnje) izdelavo v zunanjem prostoru, za vsak slučaj, če balon raznese (potem, ko je noter že moka). Priporočam tudi snemanje postopka, zato, ker je reakcija ob eksploziji zelo zabavna in smešna za gledalce.

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_disapprove.gif kok je vredno človeško življenje... žal, zaenkrat sicer še v milejši obliki, se žalostne stvari dogajajo tudi bližje nas...

tole posodo, ceres, sem gledala v 1001 dar, ful fajn, sem bila navdušena nad njo, plus so talke lepe pastelne barve, samo je take oblike, da ne bi šla v mojo torbico ali računalniški ruzak... (rabila bi ko hodim z vlakom nekaj krt mesečno na izobraževanje in bi mi prav prišel domač obrok namesto žnj hrane iz trgovine)

to je stvar navade. Pri nas imamo mini kuhnjičko in je nekaj sodelavcev in vidim, da zgledi vlečejo, saj jih je vse več, da si tko prinesejo doma narejeno, pogrejejo v piskru in pojejo za mini mizičko. Je pa hecno, kuhnjičko deli od megalomanske zbornice omara, pa se vsi gnetemo okoli tiste mizice kot piščanci okol koklje zbornica pa sameva...

šamano, saj sem prilepila nekje filmček... več je pointov, en je npr. terapevtski namen; določenim nemirnim otrokom pomaga, da nekaj mečkajo, stiskajo v rokah, lahko se z njimi žogaš, žongliraš, se pač igraš, ni višjega namena, čist simpl. je pa veliko zabave pri izdelavi, velik osemha in nepredvidljivih dogodkov (sem že nekaj omenjala zgoraj)

tašče, ... jaz že zdaj razmišljam o tem ,da ni variante, da otroka ostaneta pri hiši, k ose osamosvojita. Ma ne, ne in ne! jima bom pomagala, kolikor bo v moji moči, pazila in crkljala vnuke, jih imela na kosilu, če in ko bosta želela, ampak živijo naj pa drugje, po svoje, na svojem. Pa preveč dobro iz prve roke vidim, kako je, če živiš preblizu tašče...

jutro! Cookie, to so filani baloni z moko. mokameni. če se bo kdo lotil izdelave, priporočam v stand by položaju sesalec, ker marsikaj nepredvidljivega se lahko zgodi npr. iz včerajšnje izdelave: - ekspozija že nafilanega balona (prva plast) - eksplozija balona, ko se je filal z moko (slaba guma pač) - bel maček - beli mi - zamegljen pogled (zamokana očala) Jaz sem navdušena nad baloni; sta se otroka z njimi igrala do trde teme. Je pa fajn dat 4-5 plasti (balonov), ker drugače je pretanko in pač se preluknja.

glihkar rojene, še neumite edino apgar je bil že narejen http://shrani.si/f/18/b0/4iDhCemq/vesele-zogice.jpg

dosti otrokom sem naredila podobne žogice, jim pomaga, da se lažje umirijo. No, zdaj sem pa našla izboljšano verzijo: http://cr8tiveideas.com/ninja-squishy-balls/

Lepše ne bi moglo bit, Ceres nekaj podobnega se dogaja pri nas ta hip, jaz pa noter nekaj cote premetavam in poslušam Beatle, sem jih izvlekla iz naftalina.

joj kok fajn jutranje čtivo, silver

mah te kile... vem, da se najboljš počutim pri določeni kilaži in to je to. ta moj višek je znak fizične zanemarjenosti, tega si pa ne morem spregledat. Da vam še povem prigodo z včerajšnjega teka: po 5 minutah se oglasi iz telefona "gps-tajnica" in mi razloži, da je minilo pet minut ter postreže s statistiko. Bedno statistiko mojega dosežka po petih minutah. Pa sem nadaljevala, čeprav jezik že iz ust mi je molel. Pa po desetih minutah se ponovi. povprečje ubitačno. Pa sem si dala telefon na mute, ker sem prihajala v civilizacijo in koga briga moja (bedna!) statistika teka in pozabila na teto, itak sem imela dost dela sama s sabo in svojim preživetjem. nakar se zgodi ravno to, prehiti me skupina nadebudnih tekačev (jaz sem tekačica samotarka) in itak RAVNO takrat se javi, z isto jakostjo zvoka, glupa gps-teta, kera blamaža:D no sem se hitro naštelala, da tečem zase, tale program je pa fajn da se malo spremljam in sama sebe bodrim. Da pa je zunanja motivacija važna, je dokazala sosedka v vasi, ki mi je rekla, da sem pridna, mi je dala tak zagon, da sem tistih 500 metrov kar poletela (in si izboljšala povprečje df).

to je stvar osebne izbire. jaz mojih kil ne morem nosit, jih ne znam. poleg tega so tu še zdravstvene težave... se je nabralo vsega. Zdaj je čas za spremembo. Upam, da naložba v bolj zdravo prihodnost...

uf, na sladoled se gre?! Jaz sem lahko tudi na strehi, nima veze, sam da se me vzame zraven http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_tongue.gif drugač pa sem si drznila stopit na vago, čeprav mi je vse težje zapenjanje hlač dalo vedet, kaj se dogaja. zabuhtela sem v vse štiri smeri glavne in stranske smeri neba, v glavi mi je pisnilo "Zdej pa dost!" In sem se lotila dela: teorijo imam izdelano, zdaj šibnem na hčerin anstop, potem pa sprobat runkeeper, mi ga je celo uspelo naložit na telefon. Cilj je minus 13. Ja, tok sem si jih v enem letu neaktivnosti pridelala http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/crying.gif